D RA ELO ZL VN IČI A CA
A VN A LO ČIC DE AZLI R
TOPLOTNI PAS
PODNEBNI TIP
ZNAČILNE PRSTI (PREVLADUJOČE ALI VSAJ OPAZNO ZASTOPANE)
Zmerno topli pas
Oceansko podnebje – lega: na zahodnih delih celin večinoma med 40° in 60° s. in j. g. š. (zahodna Evropa, ozek obalni pas v ZDA in Kanadi, ozek obalni pas v južnem Čilu, Nova Zelandija in Tasmanija) – temperature: majhna nihanja prek leta, sveža poletja, relativno mile zime (le redko pod 0 °C) – padavine: dokaj enakomerna razporeditev prek leta, z rahlim viškom pozimi (potujoči cikloni), letno 500–1000 mm (ob gorskih ovirah lahko tudi precej več), stalna oblačnost, pogosta megla, padavine večinoma v obliki pršenja, velika vetrovnost in spremenljivost vremena
Kambisoli Pogosto rjavo obarvane prsti imajo zmerno razvit profil in vsebujejo zmerno količino hranil. Praviloma so dokaj primerne za kmetijstvo, zaradi lege na gosto poseljenih območjih jih je človek z umetnimi posegi že močno spremenil. Poleg kambisolov se v tem podnebju pojavljajo tudi druge skupine prsti.
Listnati gozd Drevesa so lahko dokaj visoka, pozimi pa odvržejo listje. Med drevesnimi vrstami sta pogosta hrast in bukev.
Zmerno topli pas
Kontinentalno vlažno podnebje – lega: le na severni polobli, in sicer v notranjosti in ob vzhodnih obalah celin med 45° in 60° v Evropi ter med 30° in 55° v Severni Ameriki in Aziji (večina srednje in vzhodne Evrope, ozek pas v Sibiriji, sever Kitajske, Koreja, severna Japonska, vzhodna polovica ZDA in bližnja območja Kanade) – temperature: odvisne so od geografske širine (na jugu so poletja še dokaj vroča), mrzle zime, temperaturna nihanja prek leta in dneva se proti notranjosti celin stopnjujejo – padavine: količina padavin se proti notranjosti zmanjšuje (500–1250 mm), poletni višek padavin pa postaja čedalje izrazitejši
Kambisoli Praviloma so to rjavo obarvane prsti z zmerno razvitim profilom, v katerem je z glino obogaten horizont B. Vsebujejo zmerno količino hranil in so praviloma primerne za kmetijstvo. Ker se nahajajo na gosto poseljenih območjih, jih je človek z umetnimi posegi že močno spremenil. Poleg kambisolov se v tem podnebju pojavljajo tudi druge skupine prsti.
Listnati (in mešani) gozd Listnata drevesa pozimi odvržejo listje. Na postopnem prehodu v iglasti gozd je čedalje več mešanega gozda.
Zmerno topli pas
Kontinentalno polsuho podnebje – lega: osrčja celin, le izjemoma v bližini morja (širok pas od Črnega morja mimo Kaspijskega jezera do severne Kitajske in Mongolije v Evraziji, zahodno od 100. poldnevnika v Severni Ameriki) – temperature: dokaj vroča poletja, precej mrzle zime, velika temperaturna nihanja prek leta – padavine: 250–500 mm, višek v poletnem času
Černozemi Imajo globok in temen horizont A, obogaten z organsko snovjo, zaradi katerega jih ljudje označujejo kot črne prsti. Prsti dobro zadržujejo vodo in so zelo primerne za kmetijstvo, še posebej za pridelavo žitaric. Območja s černozemi spadajo med najboljša kmetijska zemljišča na svetu. Poleg černozemov se v tem podnebju pojavljajo tudi druge skupine prsti.
Stepsko rastlinstvo (visokotravna in nizkotravna stepa) V visokotravni stepi (v Ameriki jo imenujejo prerija) je travniško rastlinstvo višje in bujnejše kot v nizkotravni stepi.
Zmerno topli pas
Kontinentalno suho podnebje – lega: večinoma v zavetrju visokih gorskih pregrad v notranjosti celin (Karakum, Kizilkum, Džungarija, Takla Makan in Gobi v Aziji, puščave sredi goratega zahoda v ZDA) – temperature: še večja nihanja prek leta kot pri polsuhem podnebju – padavine: pod 250 mm
Arenosoli So skromno razvite prsti z malo organskih snovi, v katerih prevladujejo peščeni delci. Zelo so občutljive za vetrno erozijo. Prsti so za kmetijstvo skoraj brez vrednosti. Delno so uporabne le z namakanjem. Poleg arenosolov se v tem podnebju pojavljajo tudi druge skupine prsti.
Puščavsko rastlinstvo Pomanjkanju vode je rastlinstvo prilagojeno na različne načine. Marsikje v puščavah pa ga sploh ni.
Zmerno topli pas
Zmerno hladno podnebje – lega: na zahodnih območjih Evrazije in Severne Amerike severno od 55. vzporednika, na vzhodnih delih severno od 50. vzporednika, vse do polarne gozdne meje (julijske izoterme 10 °C) – temperature: kratka in sorazmerno mila poletja, dolge in skrajno mrzle zime, največja temperaturna nihanja prek leta na svetu (prek 50 °C) – padavine: relativno malo padavin (pod 500 mm), višek poleti
Podzoli V teh kislih prsteh je lepo razvidna slojevitost. Minerali, hranila in organska snov se izpirajo iz zgornjih slojev in odlagajo v iluvialnem horizontu B. Nad njim je zelo lepo razvit eluvialni horizont E, ki je zaradi izpranosti dobil pepelnato sivo barvo, ki tem prstem daje značilen videz. Ker so podzoli izprani in zato revni s hranili in organsko snovjo, so slabo primerni za kmetijstvo. Poleg podzolov se v tem podnebju pojavljajo tudi druge skupine prsti.
Iglasti gozd Zaradi nizkih temperatur lahko uspevajo le iglavci, ki pozimi večinoma ne odvržejo iglic. Značilne drevesne vrste so smreka, macesen in bor. V Rusiji takšen gozd imenujejo tajga. Zlasti v azijskem delu države je med iglavci tudi veliko breze.
Subpolarni pas
Tundrsko ali subpolarno podnebje – lega: skrajni severni deli Evrazije in Severne Amerike – severno od gozdne meje, obale Grenlandije – temperature: julijske temperature so pod 10 °C, dolga in mrzla zima se razteza čez skoraj vse leto, temperaturna nihanja prek leta so zaradi relativne bližine morja manjša kot pri zmerno hladnem podnebju – padavine: zelo malo padavin (pod 250 mm)
Kriosoli So značilni za hladno podnebje, kjer se pojavlja permafrost (stalno zamrznjena tla). Tla so v globini stalno zamrznjena, zgornje plasti pa se v času taljenja v kratkem poletju lahko premikajo, kar povzroča hude težave v gradbeništvu. Organska snov se zaradi počasnega razpadanja kopiči v zgornjem sloju, prsti pa so zaradi svojih lastnosti neprimerne za poljedelstvo. Poleg kriosolov se v tem podnebju pojavljajo tudi druge skupine prsti.
Tundrsko rastlinstvo Rastlinskih vrst je malo, saj so se le redke prilagodile slabim razmeram. To so mahovi, lišaji, odporne zeliščne vrste in pritlikavi grmi.
Mrzli ali polarni pas
Podnebje večnega snega in ledu ali polarno podnebje – lega: območja stalno zamrznjenega Arktičnega oceana okoli severnega pola, notranji deli Grenlandije in skoraj cela Antarktika – temperature: le izjemoma nad 0 °C, v notranjosti Grenlandije in Antarktike so zaradi višje nadmorske višine še nižje – padavine: še manj padavin kot v tundrskem pasu, skoraj brez izjeme v obliki snega
Prsti Jih ni.
Rastlinstvo Ga ni.
132 | PRSTI IN RASTLINST VO
SKUPINA RASTLINSTVA
PRSTI IN RASTLINST VO | 133