4. S poročevalec mora vedeti, da s tem, ko se s kom pogovarja oz. ko si z njim dopisuje, vstopa v družbeno razmerje z njim, zato – mora najprej ugotoviti, ali je sogovorcu/dopisovalcu družbeno enakovreden ali ne (npr. zaradi znanja, izobrazbe, izkušenj, dosežkov, družbenega položaja, starosti), – mora nato temu prilagoditi svoje sporočanje – to, ali sta sogovorca oz. dopisovalca družbeno enakovredna ali ne, namreč vpliva na slog pogovarjanja oz. dopisovanja.
Na kaj vse ste pozorni, ko poslušate besedilo? Prejemnik je drugi udeleženec sporazumevanja – to je oseba (ali skupina ljudi), ki posluša ali bere besedilo in ga skuša razumeti. Torej je poslušalec ali bralec.
neuradni nagovor dopisovalca (Hojla, Nika!, Draga mami!)
uradni nagovor dopisovalca (Spoštovana gospa profesorica!)
neuradni začetni in končni pozdrav (Živjo!, Adijo!, LP)
uradni začetek oz. zaključek in pozdrav (Dober dan!, S spoštovanjem, Lep pozdrav)
ČIC
ZLI
Tako kot sporočevalec tudi prejemnik vstopa v sporazumevanje s svojimi osebnimi lastnostmi; poleg njih pa tudi z določeno predstavo o sporočevalcu in z določenim znanjem o sprejemanju besedila. Zato to, kako poslušalec/bralec razume besedilo in kako nato ravna, – ni odvisno samo od sporočevalca (tj. od njegovega prizadevanja, da bi tvoril razumljivo in ustrezno besedilo), – temveč je odvisno predvsem od poslušalca/bralca – tj. od njegovih osebnostnih lastnosti (npr. od starosti, spoznavne in jezikovne zmožnosti, izkušenj, interesov, izobrazbe) in še zlasti od njegove zmožnosti kritičnega sprejemanja besedila.
vikanje sogovorca oz. dopisovalca
prevladuje izražanje svojega mnenja, doživljanja/čustvovanja
prevladuje izražanje preverljivih dejstev
pogovorni jezik ali narečje
– približevanje knjižnemu jeziku (pri pogovarjanju) – knjižni jezik (pri dopisovanju)
NA
tikanje sogovorca oz. dopisovalca
LO V
LO V
DE
DE
Za razmislek o prepoznavanju in upoštevanju družbenega razmerja med sogovorcema oz. dopisovalcema rešite 7. in 8. nalogo na str. 101.
NA
RA
poimenovanje sebe z imenom in priimkom ter s svojim strokovnim nazivom ali družbenim položajem (Žiga Cvetek, dipl. ekon.)
A
ogovarjanje sogovorca z njegovim družbenim položajem oz. strokovnim nazivom ali z njegovim imenom in priimkom (gospa, profesorica, Nika Gornik)
ČIC
ogovarjanje sogovorca samo z imenom ali z izrazom za njegovo sorodstveno razmerje do nas (Nika, mami)
Prejemnik je po navadi tista oseba (ali skupina ljudi), ki ji je sporočevalec namenil svoje besedilo. Torej je prejemnik večinoma tudi naslovnik. Včasih pa besedilo sprejme nekdo, ki mu besedilo ni bilo namenjeno (npr. Eva namesto Ive) – zato ne razume, kdo mu je poslal besedilo, čemu mu ga je poslal, kaj mu sporoča ipd.
ZLI
DRUŽBENO NEENAKOVREDNIH UDELEŽENCEV
A
DRUŽBENO ENAKOVREDNIH UDELEŽENCEV
RA
ZNAČILEN SLOG POGOVARJANJA/DOPISOVANJA
poimenovanje sebe z imenom (Žiga)
Prejemnik
5. S poročevalec mora vedeti, da ima vsaka njegova sporazumevalna dejavnost (tj. pogovarjanje, dopisovanje, govorno nastopanje in pisanje enogovornih besedil) svoje značilnosti in svoja načela za učinkovanje na naslovnika. (O tem boste več izvedeli v podpoglavjih Pogovarjanje, Dopisovanje in Enosmerno sporočanje.) Za razmislek o svojih sporočanjskih izkušnjah rešite 9. nalogo na str. 101.
94
SPORAZUMEVANJE
SPORAZUMEVANJE
95