Katero temeljno znanje o sebi kot udeležencu sporazumevanja potrebuje sporočevalec, da bo njegovo sporočanje učinkovito?
v uradnih pogovorih in dopisih (npr. v e-sporočilu profesorju, pogovoru z dostavljalcem hrane, prijavi na razpis)
v večini medijskih besedil (npr. v intervjuju, komentarju, na spletnih forumih)
v strokovnih besedilih (npr. v referatu, seminarski nalogi, navodilu za delo, poročilu o delu)
DOBRO JE VEDETI
ZLI
v nekaterih t. i. šolskih besedilih (npr. v doživljajskem spisu, šolskem eseju)
ČIC
v neuradnih pogovorih in dopisih (npr. v pogovoru s prijateljem, SMS-u sošolki, voščilu babici)
V POKLICNI VLOGI
predvsem dvosmernost neuradno: – pogovarjanje – dopisovanje
predvsem dvosmernost uradno: – pogovarjanje – dopisovanje
predvsem enosmernost – govorno nastopanje – pisanje enogovornih besedil
o vsakdanjih temah
o poslovnih temah
o strokovnih temah
prevladuje izrekanje svojega mnenja in doživljanja/ čustvovanja
prevladuje izrekanje preverljivih dejstev
prevladuje izrekanje preverljivih dejstev in z dokazi podprtih trditev
pogovorni jezik ali narečje (s slengizmi, žargonizmi)
– knjižni jezik (pri dopisovanju) – približevanje knjižnemu jeziku (pri pogovarjanju)
NA
NA
LO V
LO V
DE
DE
2. S poročevalec mora vedeti, da v različnih življenjskih (in sporazumevalnih) okoliščinah nastopa v različnih družbenih vlogah. Te so: – zasebna (npr. Ana kot hči, soseda, prijateljica), – poslovna (npr. Ana kot uporabnica zdravstvenih, frizerskih, bančnih storitev), – poklicna (npr. Ana kot biologinja), – javna (npr. Ana kot spletna vplivnica). Vedeti mora tudi,da je za vsako družbeno vlogo značilen določen slog sporočanja (pa tudi oblačenja, obnašanja ipd.). slog sporočanja = tiste jezikovne prvine (npr. besede, besedne zvez, oblike besed, stavčni vzorci), ki so značilne za sporočanje v okoliščinah iste vrste
knjižni jezik (s têrmini)
*
Svoje mnenje izražamo z vrednotenjskimi pridevniki/prislovi (npr. zabaven, površen, okusen; zabavno, površno, okusno) ali z vrednotenjskimi glagoli rekanja (npr. menim, ocenjujem) oz. s samostalniki, izpeljanimi iz njih (npr. mnenje, ocena). Za razmislek o tem, ali je izražanje svojega doživljanja/čustvovanja ali mnenja ustrezno v vseh besedilih, rešite 3. nalogo na str. 99.
predvsem enosmernost – govorno nastopanje – pisanje enogovornih besedil
o splošnih temah
prevladuje izrekanje svojega mnenja in doživljanja/ čustvovanja
knjižni jezik (s publicizmi*)
RA
RA
Svoje doživljanje/čustvovanje izražamo s čustveno zaznamovanimi besedami (npr. srček, drobcen, skakljati; stremuh, šlampast, tožariti), z vzkličnimi povedmi (npr. Kakšen razgled!) ali z glagoli doživljanja (npr. občudujem, veselim se) oz. s samostalniki, izpeljanimi iz njih (npr. občudovanje, veselje).
V JAVNI VLOGI
A
NI USTREZNO
A
JE USTREZNO
V POSLOVNI VLOGI
ČIC
IZRAŽANJE SVOJEGA DOŽIVLJANJA ALI MNENJA
V ZASEBNI VLOGI
ZLI
1. S poročevalec mora vedeti, da izražanje svojega doživljanja/čustvovanja ali mnenja ni ustrezno v vseh okoliščinah oz. besedilih.
ZNAČILEN SLOG SPOROČANJA
publicizem = izraz, značilen za medijska besedila
Za razmislek o prepoznavanju svoje družbene vloge rešite 4. nalogo na str. 99.
3. S poročevalec mora vedeti, da besedila ne tvori zase, ampak za točno določeno osebo, zato – se mora med sporočanjem vživeti v konkretnega naslovnika in – mu mora prilagajati svoje sporočanje (npr. njegovi starosti, spoznavni in jezikovni zmožnosti, interesom, izkušnjam, izobrazbi) – torej mora razmišljati, katero temo naj izbere, kako podrobno naj jo predstavi in kako naj razvrsti podatke, da bo besedilo za naslovnika zanimivo in razumljivo; katere besede in stavčne vzorce naj uporabi, da jih bo naslovnik razumel in jim bo lahko sledil; katera ponazorila naj uporabi, da bo pritegnil in ohranil naslovnikovo pozornost, ipd. Za razmislek o tem, kako je treba svoje sporočanje prilagoditi naslovniku, rešite 5. in 6. nalogo na str. 99 in 100.
92
SPORAZUMEVANJE
SPORAZUMEVANJE
93