RA
KNJIŽNI JEZIK
na podeželju oz. v manjših krajih in okolici – ok. 40, v 7 narečnih skupinah
– govorno nastopanje – pisanje javnih besedil – uradno dopisovanje
– neuradno pogovarjanje – neuradno dopisovanje
– neuradno pogovarjanje – neuradno dopisovanje
sporazumevanje o vseh temah
sporazumevanje o vsakdanjih temah
sporazumevanje o vsakdanjih temah
naučimo se ga v šoli
usvojimo ga spontano v družini
usvojimo jih spontano v družini
opisan in predpisan v jezikovnih priročnikih
je manj raziskan kot knjižni jezik in narečja
so precej raziskana – narečjeslovje/dialektologija
lahko vsebuje slengizme in žargonizme
lahko vsebujejo slengizme in žargonizme
Panonska narečna skupina
NA
NA
Gorenjska narečna skupina
LO V
LO V DE
DANES BOMO GOVORILI O PLANETARNI GEOGRAFIJI.
DE
Narečja so popisana v znanstvenih razpravah, narečnih besedilnih zbirkah ali narečnih slovarjih. Prostorska predstavitev njihove besedne raznolikosti pa nastaja v Slovenskem lingvističnem atlasu (SLA). Jezikoslovna veda, ki preučuje narečja, je narečjeslovje (dialektologija).
Za razmislek o razširjenosti slovenskih narečij rešite 5. nalogo na str. 81.
78
SLOVENSKI JEZIK
ČIC
pogovarjanje pred javnostjo: – pred heterogeno javnostjo • obvezno približevanje knjižnemu jeziku – pred homogeno javnostjo • možno približevanje narečju
Štajerska narečna skupina
Narečja ne uporablja le kmečko prebivalstvo, temveč v ustreznih okoliščinah (npr. pri sporazumevanju s sorodniki in znanci oz. domačini) vsi ljudje, tudi izobraženci, ki so rasli v tem narečju. V glavnem gre za neuradno pogovarjanje in dopisovanje, le redko za javno nastopanje ali pisanje (v narečju so npr. nekatere ljudske pesmi, v novejšem času pa tudi pesmi kantavtorjev in leposlovna besedila). Z rabo narečja lahko izkazujemo pripadnost svoji skupnosti in ga uporabljamo tudi zunaj podeželja, ko se pogovarjamo s sogovorcem iz iste narečne skupine.
A
v večjih mestnih središčih in okolici – nekaj pokrajinskih različic
Dolenjska narečna skupina
Rovtarska narečna skupina
NAREČJA
vsenaroden in narodnopovezovalen
Koroška narečna skupina
Primorska narečna skupina
POGOVORNI JEZIK
ZLI
ZLI
ČIC
A
Strokovnjaki na podlagi podobnosti povezujejo narečja v sedem narečnih skupin: v koroško, primorsko, rovtarsko, gorenjsko, dolenjsko, štajersko in panonsko. Vsaka od teh je notranje zelo razčlenjena.
ZVRSTI SLOVENSKEGA JEZIKA
RA
Narečja se med seboj ločijo v nekaterih glasovih (npr. gor je v rovtarskih narečjih γor) in v mestu naglasa (npr. otròk je v štajerskih narečjih ótrok) pa tudi v besedah in njihovi obliki – tako npr. besede v gorenjskih narečjih spremenijo spol (veliko mesto velik mest) in število (novi vazi (dve) nove vaze) ipd.
OK. Pridm mal kasnej. Dio bono, ma sn že krepau.
Si prau brižn, tata.
SLOVENSKI JEZIK
79