Besede in pravila knjižnega jezika so popisani in opisani pa tudi predpisani/normirani v jezikovnih priročnikih, učimo pa se jih tudi v šoli. Čeprav je knjižni jezik ustaljen in zapisan v jezikovnih priročnikih, je odprt tudi za spremembe.
KOK JE PA TO hud tipček, ej!
k uletim na sceno in vidim bejbo lepo, se mi čist sname, čist sname ... ooohhh!
ful ga dobr NAŽIGAŠ.
Za razmislek o rabi knjižnega jezika rešite 2. nalogo na str. 80.
A ČIC
ČIC
DE
Pogovorni jezik je odprt za razne jezikovne in nejezikovne vplive. Lahko je tudi interesno (npr. starostno ali poklicno) obarvan, zato so v njem pogosti slengizmi in žargonizmi.
Slengizmi so izrazi, ki jih »izumijo« ali inovativno uporabijo ljudje iste starosti oz. generacije, predvsem mladostniki/najstniki. Ti v želji po novem, nenavadnem sporočanju uporabljajo prevzete besede namesto domačih (npr. komp nam. računalnik, žur nam. zabava, dejt nam. zmenek, flet nam. stanovanje, cimra nam. sostanovalka, mačo nam. veliki osvajalec), uporabljajo znane besede v novem pomenu (npr. ded nam. prijatelj, fant, moški) ali si izmišljajo nove besede.
76
SLOVENSKI JEZIK
Zaradi svoje spremenljivosti je slovenski pogovorni jezik manj raziskan in opisan od knjižnega jezika in tudi od narečij.
LO V
Pogovorni jezik je redkeje zapisan – v njem si dopisujemo v neuradnih SMS-ih, e-sporočilih, v spletnih klepetalnicah ali na družabnih omrežjih. V zapisanih medijskih, strokovnih in uradovalnih besedilih ga ne uporabljamo.
Tukaj izpade 0,00 NA MEGAVATNO URO pri CBAM optimizaciji.
Za razmislek o rabi pogovornega jezika rešite 3. in 4. nalogo na str. 80 in 81.
3. N arečja (dialekte) govorijo na podeželju (npr. v manjših krajih in njihovi okolici). Na celotnem slovenskem ozemlju jih je ok. 40. Torej je slovenščina eden od narečno najbolj razčlenjenih slovanskih jezikov. ZANIMIVOST
DE
NA
LO V
To približevanje pogovornega jezika knjižnemu jeziku ali narečju se kaže predvsem v izbiri besed, v njihovi izreki in v njihovih oblikah. Pogovorni jezik si torej izposoja iz knjižnega jezika ali iz narečja, hkrati pa tudi sam vpliva na obe zvrsti.
Meni se je zdaj debuger končno povezal na web server.
NA
Pogovorni jezik nas spremlja od mladih nog. V njem se večinoma pogovarjamo v neuradnih okoliščinah, tj. z znanim sogovorcem (npr. s svojim družinskim članom, sosedom, sodelavcem) ali z neznancem, s katerim želimo navezati stik. Pri tem gre torej za navezovanje in ohranjanje sproščenih odnosov s sogovorcem ter za pogovarjanje o vsakdanjih, praktičnih temah. Pogovorni jezik se pogosto uporablja tudi v govorjenih umetnostnih besedilih (npr. v filmih in uprizorjenih dramskih delih) in v pogovornih medijskih (radijskih, televizijskih, spletnih) oddajah – vendar tu velja naslednje načelo: Če se sogovorca pogovarjata pred pokrajinsko, izobrazbeno, starostno in interesno raznovrstno javnostjo (npr. na javnem RTV), se od njiju pričakuje, da svoj pogovorni jezik precej približata knjižnemu jeziku. Pred krajevno, izobrazbeno ... enotnejšim ožjim krogom poslušalcev pa se lahko bolj približata narečju.
ZLI
Hura, šef mi je apruval pul request brez komentarja in potreb po refaktoringu.
RA
ZLI
Žargonizmi pa so neuradni strokovni izrazi, tj. izrazi, ki jih ljudje istega poklica ali z istim konjičkom/hobijem uporabljajo samo v neuradnih pogovorih (npr. prebukirati, driblati, vehta, fergazer, cvikelj, favl). Zanje v knjižnem jeziku praviloma obstajajo uradni strokovni izrazi in te strokovnjaki uporabljajo v javnih strokovnih besedilih (npr. premestiti goste, preigravati, opast, uplinjač, všitek, prekršek s poškodbo).
RA
ja, kuga, prmejdlin, je pa zele tole, an . vohka bi pa že mal bl dobr igral, an ... ježešna ...
Čuj, kak toti pubec dobro špila!
A
2. P ogovorni jezik je tudi razširjen po vsem slovenskem ozemlju, vendar je vedno precej pokrajinsko obarvan, zato ni vsenaroden (tak je samo knjižni jezik). V njem se pogovarjajo predvsem prebivalci večjih mestnih središč in njihove okolice. Ločimo nekaj pokrajinsko obarvanih različic pogovornega jezika, npr. osrednjeslovenski (oz. ljubljanski), južnoštajerski (oz. celjski), severnoštajerski (oz. mariborski), gorenjski, primorski, koroški, prekmurski, dolenjski pogovorni jezik.
Na nastanek narečij je vplivalo več dejavnikov, npr. – poselitev slovenskega ozemlja z dveh strani (tj. s severa in z vzhoda), – zemljepisne ovire (npr. visoke gore, močvirja), ki so preprečevale pogostejše stike z drugimi priseljenci, – prometne poti in smeri, znane že v predslovanski dobi, – upravno-politična razdelitev slovenskega ozemlja (npr. pripadnost raznim deželam – Koroški, Štajerski), – cerkvenoupravna organizacija (npr. prafare, fare, samostanske posesti), – soseščina drugih jezikov (npr. nemškega, madžarskega).
SLOVENSKI JEZIK
77