10.
Če imate ali ste imeli sorodnike ali znance med slovenskimi izseljenci, vprašajte njih ali svoje starše, kdaj so se izselili, kam in zakaj. V šoli poročajte o svojih ugotovitvah ter jih primerjajte.
11.
Vrstnike, ki so se priselili v našo državo, vprašajte, kako so se začeli učiti slovenščino, kako so se pri tem počutili in kaj jim v slovenščini še vedno povzroča največ težav.
ZVRSTI SLOVENSKEGA JEZIKA
Komu so namenjene naslednje radijske/televizijske oddaje oz. programi? Povežite.
oddaja Slovenski utrinki (madžarska TV, tudi na TVS) TV-program slovenske sekcije (italijanska TV RAI)
Radio Trst A (italijanski radio RAI)
ČIC
ZVRSTI SLOVENSKEGA JEZIKA
knjižni jezik 1
pogovorni jezik
narečja
nekaj pokrajinskih različic
ok. 40
Večina nas najprej v družini usvoji narečje ali pogovorni jezik. Knjižni jezik se učimo ob poslušanju branih zgodb in ob poslušanju/gledanju oddaj po javnem RTV ter nato v šoli pri pouku vseh predmetov. Sistematično pa se ga učimo pri jezikovnem pouku.
LO V
LO V DE
1. K njižni jezik je vsenaroden (tj. razširjen po vsem slovenskem ozemlju) in ima narodnopovezovalno vlogo – povezuje vse Slovence in Slovenke ter jim omogoča, da se lahko sporazumevajo tudi z ljudmi iz zelo oddaljenih slovenskih vasi (npr. iz Ivanjcev v Prekmurju in iz Solbice v Reziji).
DE
NA
Radio Monošter
1 zamejskim Slovencem v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem 2 zamejskim Slovencem v Avstriji 3 zamejskim Slovencem v Italiji 4 zamejskim Slovencem na Madžarskem 5 slovenskim izseljencem
RA
slovenski spored (avstrijski radio ORF in radio Agora v Celovcu)
Zvrsti slovenskega jezika so knjižni jezik, pogovorni jezik in narečja. Slovenski knjižni jezik je en sam, pogovorni jezik ima nekaj pokrajinskih različic, narečij pa je ok. 40.
ZLI
oddaja Dober dan, Koroška (avstrijska TV ORF 2, tudi na TVS)
ZLI
oddaja Sotočja (Radio Slovenija)
Prebivalci in prebivalke Slovenije sicer živimo v isti državi, vendar v raznih pokrajinskih enotah (npr. na Krasu, v Zasavju, v Beli krajini, na Goričkem) in se družimo v raznih interesnih združbah (npr. starostnih, poklicnih). Zato pri sporazumevanju uporabljamo razne različice slovenskega jezika – te imenujemo jezikovne zvrsti.
RA
ČIC
oddaja Slovencem po svetu (Radio Slovenija)
74
SLOVENSKI JEZIK
A
Za razmislek o temi tega podpoglavja rešite 1. nalogo na str. 80.
NA
12.
A
S sošolci in sošolkami se pogovorite o svojih ugotovitvah.
Utemeljitelj slovenskega knjižnega jezika je Primož Trubar, ki je l. 1550 izdal prvi slovenski knjigi, tj. Katekizem in Abecednik. Za podstavo knjižnega jezika je izbral ljubljanski pridigarski jezik – torej je slovenski knjižni jezik utemeljil na nadnarečnem jeziku narodnega, političnega, gospodarskega in kulturnega središča (po enakem načelu so bili utemeljeni tudi drugi knjižni jeziki, npr. francoski, češki). Knjižni jezik nam s svojo besedno, oblikovno, besedotvorno in skladenjsko pestrostjo omogoča, da se lahko sporazumevamo o vseh temah – torej ne samo o vsakdanjih/praktičnih, temveč tudi o strokovnih, poslovnih, političnih ipd.
Uporabljamo ga, kadar sporočamo v javnih ali uradnih izpostavljenih vlogah, ki zahtevajo najvišjo stopnjo razumljivosti oz. jasnosti ubeseditve za najširši krog uporabnikov. Predvsem ga pišemo, in sicer v javnih (medijskih, strokovnih) besedilih in v zasebnih uradnih dopisih; pišejo ga tudi umetniki v umetnostnih besedilih. Govorimo pa ga takrat, kadar nastopamo v javnosti, torej pred večjo skupino ljudi (npr. ko kaj deklamiramo ali recitiramo ali ko imamo vnaprej pripravljen govorni nastop). Govorjeni knjižni jezik je pogosto »obarvan« z govorčevimi pokrajinskimi, krajevnimi ali osebnostnimi jezikovnimi značilnostmi (npr. s pogovornimi oz. narečnimi glasovi, oblikami besed in tudi besedami).
SLOVENSKI JEZIK
75