Issuu

Nekateri potomci izseljencev se slovenščino še naučijo v družini – in sicer narečje ali pogovorni jezik svojih staršev ali starih staršev, pogosto s precej omejenim besediščem ter z izreko in slovničnimi oblikami, ki so bolj ali manj prilagojene jeziku njihovega okolja. Znanje knjižnega jezika lahko pridobijo na tečajih slovenščine v okviru tamkajšnjih slovenskih organizacij in društev ter Cerkve, po mnogih evropskih državah pa tudi pri dopolnilnem pouku slovenskega jezika in slovenske kulture, ki ga strokovno in finančno podpira slovenska država.

ČIC

Izseljenci uporabljajo slovenščino samo v zasebnem krogu, tj. v družini ali na srečanjih z drugimi Slovenci v raznih slovenskih organizacijah in društvih ter v cerkvi, pa še takrat se slovenski jezik pogosto meša s prvinami jezika večine (v ZDA in Avstraliji npr. z angleščino). Nekateri potomci slovenskih izseljencev se slovenščine kot tujega jezika učijo na jezikovnih tečajih, tudi v Sloveniji (npr. v Poletni šoli slovenskega jezika). Za razmislek o slovenskih izseljencih rešite 9. nalogo na str. 73.

1,30 €

TRST - Na 7. strani

POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS

www.zkb.it

9!BLF<G?:UUUOOVoYcZ[fg^

GORICA - Na 10. strani

Za župana so »vse žrtve enake«

INTERVJU - Biček

»Rad imam filme, ki dvigajo zavest gledalcev«

LO V

Na šoli Bartol bogatijo ponudbo

credito cooperativo del carso zadružna kraška banka

Tako hočejo statistični podatki Confcommercio

Krepitev pouka glasbenega inštrumenta

Neverjetno zanimanje za naš video

Vsi prisegajo na Evropo »Potomci internirancev, pridite po svoja pisma«

RIM - Evropa je postala tema predvolilne kampanje v Italiji, proti evropska stališča pa so zdaj povsem zamegljena. O tem, da bodo na volitvah 4. marca Italijani predvsem odločali o prihodnosti Italije v EU, je prvi spregovoril premier Paolo Gentiloni, ki je tudi očital Silviu Berlusconiju da nima dovolj moči, da bi lahko krotil proti evropska nagnjenja svojih zaveznikov iz vrst Lige in Bratov Italije. Berlusconi je Gentiloniju posredno odgovoirl tako, da je včeraj pohitel v Bruselj mirit svoje zaveznike v evropski Ljudski stranki. Med drugim je celo obljubil, da bi morebitna desnosredinska vlada spoštovala evropski pakt stabilnosti, ki države članice obvezuje, da zgornjo mejo proračunskega primanjkljaja omejijo na največ tri odstotke BDP. Kandidat za premierja Luigi Di Maio je že pred tem izjavil, da ni čas za izhod Italije iz evra. Na 2. strani

BARCELONA - Novica, da je predsednik katalonskega parlamenta Roger Torrent za novega-starega predsednika vlade predlagal pripadnika tabora za osamosvojitev Katalonije Carlesa Puigdemonta, ki bio ga španske oblasti najraje videle v zaporu, je zopet dvignila temperaturo v regiji. Španski premier Mariano Rajoy je posvaril, da bo vlada v Madridu ohranila neposredno upravo v Kataloniji, če bo Puigdemont poskusil vladati iz Bruslja. Na 2. strani

RA 5000 do 9999

STR. 2

Monošter,

11.

februarja

2016

{

Leto

XXVI,

št.

TRST - Mlad slovenski režiser Rok Biček bo danes na tržaškem ﬁlmskem festivalu predstavil celovečerni dokumentarec Družina. Gradivo zanj je zbiral celih deset let in s kamero posnel številne male in velike dogodke iz življenja družine s posebnimi potrebami. Kot pravi, je ta privilegiran vpogled v intimo skušal nadgraditi z odgovornostjo: dogodke je želel predstaviti čim bolj precizno in z njimi predramiti javnost. Rad ima namreč ﬁlme, ki dvigajo zavest gledalcev. Na 9. strani

Na 4. strani

Na 5. strani

»Velka sramota je tau za Verico, ka se je v fašenki nišče nej ženo, zatok morajo mladi na fašensko soboto baur vlejčti,« smo čüli od žüpana (Andraš Dončec) te male vesnice, gdé se je 6. februara zbralo kauli gezero lidi. Bar tak so pravli vsi, stere sem pitala, ka mislijo, kelko maškar je bilau pa kelko gledalcov je bilau najgeri na tau šego. Vsi so pravli, ka najmenje osemstau, največ gezero. Če so oni lažali, te dja tö lažam! Veselo fašensko šego, stero najbole poznajo v Prekmurji pa v Porabji, so letos organizirali Državna slovenska samouprava, Slovenska samouprava, Drüštvo za ves Verica-Ritkarovci pa Lokalna samouprava (helyi önkormányzat) Verica-Ritkarovci. Soorganizator je bila Zveza Slovencev na Madžarskem. Tisti, steri so te den pripravili, so dosta delali. Vej pa priprave so se že dosti prva začnile. Vö so se odebrali, bole povedano, ziskali so se glavni liki, aktualizirali so se guči, flajsne ženske roke so pripravile rauže, püšle pa lanceke iz papira (rejsan lejpe pa okusne), moški so podrli baur, ženske so pekle... Dosta, dosta stopajov je trbelo napraviti, ka smo mi gledalci na fašensko soboto meli kaj gledati. Najprva tau, kak je množica odišla po ženina (Ábel Bartakovič) te pa vküper z njim po snejo (Kristina Žökš). Na začetki so ma nej steli dati pravo, v njega so steli zvezati grdo staro babo, čaralico, dapa na konci go je dun zagledno. S starišami, starašinami pa z gostüvanjci vred so se napautili do baura, med pautjov so vözo-

Mladi par že na bauri sedi (Kristina Žöks pa Abel Bartakovič). Ob njija stariša (Joži Čer pa žena Marika).

žagali simbolični baur. Gda so mladoženca pa snejo posadili na baur, se je vküppostavila povorka tö. V njej je bilau dosta tradicionalni maškar, kak so Fašenek pa Lenka, brivci, brbejr, rafankera, čalarice… dapa vidli smo takše maškare tö, stere je že te moderen svejt naprej prineso. Meni so se trno vidli andovski Ciganji na svoji kaulaj, steri so srečni, ka so Andovčani (bar tak je pisalo na njini kaulaj). Eške bole pa čaralice, stere so gvüšno ešče gnes brez glasa. Gda je vse bilau pripravleno, so drüžbange pa svatbice na znak kočiša začnili vlejčti... pa baur se je geno. Pauleg njega so gasilci skrb meli, ka bi se nikoma nika nej zgodilo. Dapa prva kak so baur začnili vlejčti, je žüpan tapravo, zakoj je mladina v vesi v takšno sramoto prišla, mali lapac (Ákos Dončec) je pa vöoznano, sto se ženi pa če nišče nejma nika prauti. Tau je med pautjov ešče dvakrat napravo. Ovak se je med pautjov eštje dostakaj godilo: čaralice so ogenj zakürile, rafankera je raur mejo pa skur ogenj naredo, etak so gasilci mogli gasiti… igralo se je, plesalo pa djufkalo (vriskalo). Tak je povorka prišla do kulturnoga dauma, mladi par pa do zdavanja. Gda sta na vsa norlava pitanja župnika (Laci Kovač) odgovorila, ka ščeta pa sta se podpisala v velke knjige, sta zvača (Imre Trajbar pa György Papp) pozvala »gostüvanjce« v veliko šotor, gde je gostüvanje špilo ansambel Metulj. (Več v kejpaj pa besedi v naši naslednji novinaj.) Marijana Sukič foto: K. Holec

WWW.CAMPOCASOLI.ORG

Slovenščino uporabljajo predvsem v zasebnem krogu. V drugih okoliščinah (npr. v uradovalnih/ poslovnih, poklicnih in javnih) je marsikje ne morejo oz. ne smejo uporabljati ali se morajo za svoje jezikovne pravice še vedno boriti – čeprav bi po zakonskih določilih držav, v katerih živijo, slovenščino lahko uporabljali vsaj v uradih in v javnosti. Položaj zamejskih Slovencev v naših sosednjih državah se Veliko imajo pokazati zelo razlikuje in se tudi spreminja (precej je••• odvisen od aktualnih političnih razmer v teh državah). 3

Pri Fernetičih aretirali romunskega morilca

Na 5. strani

V Štorjah poklon Marjanu Štoki

Na 6. strani

Mulj iz Ajbe odteka proti Solkanu

Na 11. strani

SOVODNJE - Novoletno glasbeno srečanje

Prireditev je imela mladostni pečat: večina nastopajočih je pripadala mlajši generaciji

SOVODNJE - Polna občinska telovadnica, lep program, enkratno vzdušje. Tako lahko opišemo nedeljski dogodek v Sovodnjah, ki je vsakoletna januarska tradicija. Novoletno srečanje poklanja domačinom občinska uprava, ki k sodelovanju povabi krajevna društva in skupine. Nastopajočim iz sovodenjske občine se je letos pridružil Pihalni orkester Kras iz Doberdoba, ki je odigral povezovalno vlogo med pevskimi in plesnimi točkami. Prireditev je imela predvsem mladosten pečat, saj je večina nastopajočih pripadala mlajši generaciji. Občinstvo se je kmalu prepričalo, da imajo društva veliko pokazati in da je kakovost tudi na visoki ravni. Na 11. strani

1000 do 1999

manj kot 1000

SRAMOTO VÖPOPRAVILI, ZIMO ODGNALI?

Deželi FJK mora vrniti dva milijona evrov

Alpska smučarka SK Brdina Katrin Don je v soboto slavila zmago v veleslalomu na mednarodni FIS tekmi na Zoncolanu. V nedeljo pa se je uvrstila na tretje mesto. Letos uspešno vijuga med količki

2000 do 4999

ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM

Borovo gostüvanje na Verici

Stefano Patuanelli kandidat G5Z za senat

10.000 do 19.999

zagovornice

STR. 5

KATALONIJA

Za predsednika spet predlagali Puigdemonta

20.000 do 49.999

slovenske

Zato sem ta

ITALIJA - V volilni kampanji nič več proglasov o opustitvi evra in izstopa iz EU

CASOLI - Nekdanje taborišče v Abrucih

več kot 50.000

forum

•

ni podatka

strnjena skupnost na manjšem območju

2500

5000 km

TRST - Na 4. strani

FJK: gospodarska klima se izboljšuje

št. 18 (22.168) leto LXXIV .

http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu

LO V

GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190

TOREK, 23. JANUARJA 2018

Slovenci zunaj Republike Slovenije

Prvi letošnji

PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339

ZLI

Slovenščino, in sicer domače narečje, se naučijo v družini. S slovenskim knjižnim jezikom se večinoma seznanijo šele v šoli – a ne vsi, ker nimajo povsod možnosti, da bi obiskovali dvojezično šolo ali enojezično šolo s slovenščino kot izbirnim učnim predmetom, kaj šele šolo s slovenskim učnim jezikom. Zato imajo za ohranjanje in razvijanje slovenščine v zamejstvu pomembno vlogo Cerkev in razna kulturna društva, organizacije … (ki združujejo zamejce, pripravljajo tečaje slovenščine ipd.) pa tudi mediji (npr. radijske in televizijske oddaje, spletne strani, časopisi, revije) in knjižne založbe.

Slovenski izseljenci (oz. Slovenci po svetu) pa so tisti Slovenci, ki so se v raznih obdobjih iz različnih razlogov izselili iz matične domovine na razne konce sveta. Ponekod v tujini živi že tretja, celo četrta generacija njihovih potomcev; znanje slovenskega jezika upada z vsako naslednjo generacijo. Toda kljub pomanjkljivemu znanju slovenščine še vedno čutijo veliko pripadnost slovenskemu narodu.

ZLI

ČIC

Na teh območjih imajo status narodne manjšine (čeprav so bili tam še v 19. stoletju v absolutni večini). Ker pa so tam naseljeni že več kot tisoč let, so avtohtoni prebivalci in zato imajo z zakoni deloma priznane posebne jezikovne pravice – tudi pravico do javnih dvojezičnih napisov imen krajev, v katerih živijo (npr. Stolvizza/Solbica, Globasnitz/Globasnica, Szakonyfalu/Sakalovci), pravico do izobraževanja v slovenščini ipd. Vendar teh pravic ne morejo oz. ne smejo uresničevati povsod.

Republika Slovenija in tista območja sosednjih držav, na katerih prebiva avtohtona slovenska narodna skupnost, tvorijo skupni slovenski kulturni prostor. Izpolnite svoje novoletne zaobljube RRELåĀLWH ELå LåĀLWH QDV QDV Y )LO VSRU QD )LO VSRUWX U WX

Borovo gostüvanje si je prišlo poglednit prevnaugo lidi. Gledalci so se celau pomejšali z gostüvanjčari.

Za razmislek o zamejskih Slovencih rešite 8. nalogo na str. 73.

SLOVENSKI JEZIK