ZLI
Ljudje se jezik okolja oz. drugi jezik učijo spontano (npr. v vsakdanjih stikih z govorci tega jezika, s poslušanjem in branjem besedil v tem jeziku) in tudi sistematično (npr. v šoli ali na tečajih). Za tiste Slovence, ki prebivajo na dvojezičnem območju v delu slovenske Istre, je jezik okolja italijanščina; za tiste na dvojezičnem območju v delu Prekmurja pa je jezik okolja madžarščina. Za razmislek o slovenščini kot jeziku okolja oz. drugem jeziku rešite 5. in 6. nalogo na str. 73.
RA
3. M nogim tujcem se zdi slovenski jezik zanimiv (npr. zaradi dvojine, njegove velike narečne razcepljenosti, njegovega obstoja na stičišču raznorodnih jezikov, njegovih zahodno- in južnoslovanskih prvin … pa tudi iz osebnih razlogov, npr. partnerskih, poslovnih, študijskih, raziskovalnih). Zato se slovenščino učijo kot tuji jezik, npr. na tečajih v Sloveniji in v tujini. Veliko se jih celo odloči za študij slovenskega jezika in književnosti na tujih univerzah.
A
Država na svojem ozemlju varuje človekove pravice in temeljne svoboščine. Varuje in zagotavlja pravice avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti. Skrbi za avtohtone slovenske narodne manjšine v sosednjih državah, za slovenske izseljence in zdomce ter pospešuje njihove stike z domovino. Skrbi za ohranjanje naravnega bogastva in kulturne dediščine ter ustvarja možnosti za skladen civilizacijski in kulturni razvoj Slovenije. Slovenci brez slovenskega državljanstva lahko uživajo v Sloveniji posebne pravice in ugodnosti. Vrsto in obseg teh pravic in ugodnosti določa zakon.
NA
NA SLOVENSKI JEZIK
LO V
Monošter Alsószölnök/Dolnji Senik Felsõszölnök/Gornji Senik PORABJE Bad Radkersburg/ Klöch/ Radgona Klek
Völkermarkt/ Velikovec
Klagenfurt/
Mureck/ Eibiswald/ Cmurek Ivnik Leutschach/ Lučane
Villach/ Hermagor/ Schwabegg/Žvabek Celovec Kühndorf/ Feistriz an der Gail/ Beljak Šmohor Sinča vas Eberndorf/Dobrla vas Bistrica v Zilji Rosegg/Rožek Köttmannsdorf/ Camporosso in Bleiburg/Pliberk ZILJ Kotmara vas POD JUN A Globasnitz/Globasnica Valcanale/Žabnice Finkenstein/ A Bekštanj Ferlach/ KANALSKA DOLINA Sittersdorf/Žitara vas Borovlje R O Ž Tarvisio/Trbiž Valbruna/Ovčja vas Bad Eisenkappel/ Železna Kapla Cave del Predil/Rabelj
SLOVENŠČINA
REZIJA
Mur
a
Dr
Štrigova
av
a
Prato di Resia/ Ravanca
Taipana/ Tipana
Savinja
BENEŠKA SLOVENIJA
jezik okolja/drugi jezik
tuji jezik
San Pietro al Natisone/ Špeter Slovenov
a
Sav
S. Floriano del Collio/Števerjan
Gorizia/Gorica
za prebivalce RS z neslovenskim prvim jezikom
za tujce
Monfalcone/ Tržič
a
Krk
Doberdo del Lago/Doberdob
Aurisina/Nabrežina Rupingrande/Repen Villa Opicina/Opčine Trieste/Trst Basovizza/Bazovica
Prezid
San Dorligo della Valle/Dolina
Umag
68
(Ustava Republike Slovenije)
Szentgotthárd/
Zamejci Avstrija: ok. 30.000–40.000 Italija: ok. 60.000–80.000 Madžarska: ok. 3.500–5.000 Hrvaška: ok. 5.000
DE
LO V
5. člen
a
DE
Za večino zamejcev in izseljencev je slovenščina ostala prvi oz. materni jezik in s tem temeljni izraz njihove pripadnosti slovenskemu narodu. K ohranitvi in krepitvi slovenščine in slovenstva doma in po svetu se zavezuje tudi Slovenija – ta njena obveznost je določena tudi v Ustavi RS.
Soč
za Slovence – v Republiki Sloveniji – v zamejstvu – v izseljenstvu
Prestavljale pa se niso samo državne meje, temveč so se iz enega kraja v drugega, iz ene države v drugo, celo z ene celine na drugo premikali tudi ljudje. V to so jih večinoma prisilile težke ali negotove ekonomske ali politične razmere, nekatere pa je tja vodila želja po novih doživetjih ali kariernih priložnostih. Tako se je precej Slovencev od konca 19. stol. dalje in tudi še nedavno izselilo v druge evropske države ali celo na druge celine – tem Slovencem pravimo izseljenci.
Zamejski Slovenci živijo v krajih tik za slovensko državno mejo v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem.
Za razmislek o slovenščini kot tujem jeziku rešite 7. nalogo na str. 73.
prvi/materni jezik
Državne meje so se v preteklosti zaradi vojn pogosto prestavljale. Zato so kraji in ljudje, ki so bili sprva vključeni v eno državo, pozneje postali del druge države. Tako je del Slovencev po koncu prve in druge svetovne vojne ostal za mejo Jugoslavije, l. 1991 pa za mejo Republike Slovenije – tem Slovencem pravimo zamejci oz. zamejski Slovenci.
ČIC
ČIC
A
2. Z a tiste prebivalce Republike Slovenije, ki imajo neslovenski prvi/materni jezik, je slovenščina jezik okolja oz. drugi jezik. Vsi ti se morajo ob svojem prvem/maternem jeziku naučiti tudi slovenščino, ki je v Republiki Sloveniji jezik javnega in uradnega sporazumevanja. Znanje slovenščine je namreč pogoj za to, da bodo stopili iz ozkega zasebnega kroga, v katerega jih zamejuje njihov prvi jezik, ter se samostojno in polno vključili v vsakdanje življenje, šolanje in delo v Republiki Sloveniji. Ob tem pa se od njih seveda ne pričakuje, da se bodo odrekli svojemu prvemu jeziku in ga nadomestili s slovenščino.
Odgovore na ta vprašanja najdemo v zgodovini slovenskega naroda.
ZLI
Za razmislek o neslovenskem prvem jeziku prebivalcev Slovenije rešite 4. nalogo na str. 72.
Zdaj pa si na kratko oglejmo še, zakaj se slovenščina kot prvi/materni jezik govori tudi zunaj Republike Slovenije, kdo jo govori, v katerih okoliščinah in zakaj samo v teh.
RA
Ne smemo pa pozabiti, da slovenščina ni prvi/materni jezik vseh prebivalcev Republike Slovenije – v naši državi namreč prebiva tudi veliko ljudi z neslovenskim prvim jezikom. To so pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti, Romi, priseljenci in njihovi potomci, begunci. Od njih imajo le pripadniki avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti (na določenem območju Republike Slovenije) enake možnosti za institucionalno učenje svojega prvega jezika kot Slovenci. Vsi drugi te možnosti nimajo, zato nekatere narodne skupnosti na razne načine same skrbijo za ohranjanje in razvijanje svojega prvega jezika.
Ko
lpa
Rupa Kaštel
Ugrini
Čabar
Šapjane
Območja, Območja, na na katerih katerihživi živi slovenska slovenska narodna narodna manjšina skupnost v Italiji v Avstriji na Madžarskem Ko na Hrvaškem lp a
0
10
20
30
40 km © ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika
SLOVENSKI JEZIK
69