NALOGE Čeprav je v ustavi določena posebna vloga slovenščine na celotnem ozemlju Republike Slovenije, se v javnosti pogosto srečujemo s t. i. vsiljeno dvojezičnostjo (npr. z javnimi napisi ali besedili v slovenščini in tujih jezikih) ter s težnjami po izrinjanju slovenščine z določenih področij in po zamenjavi slovenščine s tujim jezikom (predvsem z angleškim) – te se pojavljajo npr. v znanosti, šolstvu, na spletu, zabavnih platformah.
1.
Dopolnite z naslednjimi podatki: dan državnosti, 25., 26., 1991. .
Slovenščina je postala državni jezik v Republiki Sloveniji l. Republika Slovenija je
junija formalno postala neodvisna država. Na ta dan sta bili
sprejeti Deklaracija o neodvisnosti Slovenije in Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, slavnostno pa sta bili razglašeni naslednji dan,
Kateri pravni akt Republike Slovenije določa položaj slovenščine v Republiki Sloveniji?
3.
Komentirajte naslednjo izjavo.
4.
Katera jezika sta poleg slovenščine uradna jezika na dveh območjih naše države?
i ovn k i z i je ciji Prot rimina d i sk
V katerem pravnem aktu je določen status teh dveh jezikov? Ali imata ta status tudi v Ljubljani? Zakaj? 5.
Katerih naslednjih občin v Prekmurju ne obvezuje ustavno določilo o javni rabi slovenščine in madžarščine?
LO V
LO V
DE
Kateri jezik je uradni jezik na celotnem ozemlju Republike Slovenije?
Ali imata jezika ta status zaradi številčnosti njunih govorcev ali zaradi njihove avtohtonosti?
Zavedati se moramo, da je to, do katere mere in na katerih področjih bomo ohranjali slovenski jezik oz. ga bomo umikali pred tujimi jeziki, odvisno ne samo od uradne jezikovne politike (tj. zakonov, pravilnikov, inšpektorjev ipd.), temveč tudi od vsakega posameznega govorca slovenščine – predvsem od naše kritične presoje vsake zamenjave slovenščine s tujim jezikom, od naše jezikovne uzaveščenosti in od naše pripadnosti jeziku, ki se je vse od svojega nastanka v 10. stol. skozi stoletja ohranjal in razvijal kljub večinoma nenaklonjenim družbenim razmeram.
SLOVENSKI JEZIK
ČIC
(dr. Janez Dular, nekdanji vodja Urada za slovenski jezik)
Kateri območji sta to?
iphonih in u ix fl t e N a n e lovenščin s o d j e r p a n ik Prem
60
ZLI
Z nastankom samostojne slovenske države se je povezovalnost in reprezentativnost slovenščine okrepila. Lahko rečemo, da je slovenščina dobila celo nekakšno simbolno vlogo, ki jo lahko primerjamo s simbolno vlogo zastave, grba ali himne.
Murska Sobota
6.
Gornji Petrovci
Šalovci
Kuzma
Hodoš
Velika Polana
Lendava
V katerih naslednjih občinah na Primorskem so javni dvojezični napisi (slovensko-italijanski) v skladu z ustavo? Nova Gorica
Piran
DE
NA
PEPE LK A Z FI N S KO, T NA SLOVA ŠKO, NE PA URŠKO I N GR TUDI ŠKO, SLOV E NSK O
A
2.
Poziv k zaščiti slovenščine v digitalnem okolju ŠČINA SLOVEANPPLOVIH TUDI V FONIH IN TELE OBILSKIH AVTOMSNIKIH? VME
.
NA
RA
S t. i. jezikovno globalizacijo, ki je predvsem posledica razvoja sodobne tehnologije in razširjenosti svetovnega spleta (ter ob tem porajajočega se občutka, da smo vsi Zemljani samo prebivalci »ene globalne vasi«), se srečuje večina držav po svetu. Težave, ki jih globalizacija povzroča v javni rabi njihovega uradnega jezika, pa rešujejo na razne načine: nekatere države jih rešujejo bolj spodbujevalno, druge pa bolj ukazovalno/prepovedovalno.
junij kot
RA
ZLI
ČIC
A
republike v Ljubljani. Zato praznujemo
junija, na Trgu
Miren - Kostanjevica
Sežana Izola
Koper
Ankaran
Ajdovščina
Hrpelje - Kozina
SLOVENSKI JEZIK
61