Skip to main content

NPB 1PLUS DU 44-45

Page 1

Z vstopne strani portala Fran prepišite naslove slovarjev, s katerimi bi si pomagali, če za izgovorjeno besedo [orijentirati se] ne bi vedeli, – kako se piše:

,

– kaj pomeni:

,

– katere sopomenke ima:

,

A , .

Poglejte v te slovarje in napišite, kaj ste za to besedo ugotovili – o zapisu:

ZLI

– o pomenu: – o sopomenkah: – o frazemih:

sinonimni slovar etimološki slovar

4 besede danega narečja

, , , .

Kaj je predstavljeno v naslednjih tematskih slovarjih? Na črtice napišite ustrezno številko. 1 izvor besed

pravopisni slovar pravorečni slovar

3 slovenske ustreznice

NA

odzadnji slovar

2 besede, razvrščene od zadaj naprej

5 protipomenke 6 raba besed v frazemih

slovar prevzetih besed

7 neokrajšane ustreznice

antonimni slovar

8 izgovor besed

LO V

frazeološki slovar

9 zapis besed

narečni slovar

10 sopomenke

DE

kratični slovar

Uporabljamo ga predvsem takrat, kadar nas zanima, kaj pomeni dana beseda; sicer pa tudi, kadar nas zanima, kako se dana beseda izgovori, ali je ustrezna v vseh okoliščinah/besedilih ipd.

NA

6.

RA

– o izvoru:

,

ZLI

ČIC

– od kod izvira:

Slovar slovenskega knjižnega jezika je splošni razlagalni enojezični slovar. Obstaja v knjižni in elektronski obliki. V knjižni obliki je izšel večkrat – najprej v petih knjigah (1970–1991) in nato v eni (1994); ta je izšla tudi dopolnjena (l. 2014) kot SSKJ2 in je od l. 2017 dostopna tudi v elektronski obliki na portalu Fran.

RA

– v katerih frazemih se pojavlja:

Kaj pomeni, da je SSKJ2 splošni razlagalni enojezični slovar?

Pri iskanju dane besede v knjižni izdaji SSKJ2 upoštevamo abecedni red; iskanje na spletnem portalu pa je preprostejše in hitrejše, ker v zaznamovani razdelek le vpišemo besedo, ki nas zanima. (Vpišemo jo v osnovni obliki.)

LO V

5.

Slovar slovenskega knjižnega jezika

A

Kateri se vam zdi najzanimivejši?

ČIC

Na portalu Fran si oglejte, kateri slovenski terminološki slovarji so na voljo v elektronski obliki.

V SSKJ2 je popisanih ok. 100.000 besed; te so razvrščene po abecedi in napisane krepko – imenujemo jih iztočnice/gesla (npr. klobuk). Vsaka iztočnica je napisana v osnovni obliki in je opremljena z naglasnim znamenjem. DOBRO JE VEDETI

Osnovna oblika samostalnikov in samostalniških zaimkov je imenovalnik ednine; osnovna oblika pridevnikov, pridevniških zaimkov in števnikov je moški spol ednine v imenovalniku; osnovna oblika glagolov je nedoločnik. Nepregibne besede so zapisane v svoji edini obliki.

DE

4.

Vsaka iztočnica je predstavljena v svojem odstavku – tega imenujemo slovarski sestavek. Najpomembnejša dela slovarskega sestavka sta iztočnica in pomenski del. V pomenskem delu so navedeni vsi pomeni dane iztočnice in so ponazorjeni s primeri iz dejanske rabe; pogosto pa so dodani tudi frazemi, v katerih nastopa dana iztočnica (t. i. frazeološko gnezdo, zaznamovano s simbolom ), in têrmini oz. strokovni izrazi, katerih del je dana iztočnica (t. i. terminološko gnezdo, zaznamovano s simbolom ).

s

44

JEZIK

JEZIK

45


Turn static files into dynamic content formats.

Create a flipbook
NPB 1PLUS DU 44-45 by Založba Rokus Klett, d.o.o. - Issuu