To, v katerem spolu, številu in sklonu bo pridevnik v povedi, je odvisno od spola, števila in sklona
17.
a) Kaj že veste o glagolih? Dopolnite preglednico in povedi pod njo.
, pred katerim stoji pridevnik in ki ga pomensko dopolnjuje
GLAGOLI
(prim. plašč črn; jopica črna; krilo črno). POMEN
in hkrati izražajo tudi njegovo trajanje
to pomeni, da izražamo tri stopnje lastnosti, in sicer: osnovno (npr. širok), srednjo (npr. ).
ZAIMKI nadomeščajo samostalnike in
VRSTI
SAMOSTALNIŠKI
ZLI
POMEN
(npr. njegov)
RA
(npr. on) (npr. kdo) PODVRSTE
neosebna
, presežnik:
Kaj že veste o zaimkih? Dopolnite preglednico.
(npr. kakšen)
(npr. kdor)
(npr. ki, kateri)
: na -ti/-či (npr. brati, striči)
–
– namenilnik: na
(npr. brat, strič)
/
– je pregibanje glagola v osebi in številu
SPREGANJE
(prim. berem, bereš)
– glagolom spremenimo
, hkrati pa izraža
Večina glagolov poimenuje
tudi, koliko časa to traja – tj. omejeno (le nekaj časa) ali neomejeno (dlje časa); zato so glagoli dovršni (npr. kupim) ali
(npr. kupujem).
Osebne glagolske oblike izražajo – osebo (
, npr. berem;
– število (
, npr. berem;
, npr. bereš;
– naklon (povedni, npr. berem;
, npr. beri;
, npr. berem;
– čas (
, npr. bereva;
, npr. bral sem;
DE 28
JEZIK
–
– (npr. deset, 10)
–
– (npr. deseti, 10.)
NA
LO V
VPRAŠALNICI IN VRSTI
enega dela,
poimenujejo število ali zaporedje v vrsti
, npr. beremo), , npr. bral bi) in , npr. bral bom). (npr. berem, bereš, berejo);
(npr. berem) je večinoma iz
(npr. bral sem) in
(npr. bral bom) pa sta večinoma iz dveh delov.
b) K slovenskim izrazom za glagolske oblike napišite mednarodne ustreznice. (Lahko si pomagate z naslednjimi: infinitiv, futur, prezent, preterit/perfekt/imperfekt.)
sedanjik
prihodnjik
DE
POMEN
V slovenščini uporabljamo tri glagolske čase:
ŠTEVNIKI
, npr. bere),
zato ob glagolih ne uporabljamo osebnih zaimkov (prim. berem, ne: *jaz berem; berejo, ne: *oni berejo).
Kaj že veste o števnikih? Dopolnite preglednico.
LO V
16.
NA
Glagolsko osebo in število izražamo v slovenščini s (npr. tak)
,
, naklon in čas
OBLIKA
RA
, primernik:
ČIC
15.
A
b) K slovenskim izrazom za stopnje pridevnika napišite mednarodne ustreznice. (Lahko si pomagate z naslednjimi: pozitiv, superlativ, komparativ.) osnovnik:
glagolom v osebni obliki (npr. berem) lahko določimo
osebna
ČIC
) in najvišjo (npr.
A
;
ZLI
Eno vrsto pridevnikov, in sicer vrednotenjske (npr. širok, velik, zanimiv), lahko
preteklik
nedoločnik
JEZIK
29