NALOGE
Jezikoslovne vede
Povzemite razpravljalno besedilo s prejšnje strani – dopolnite preglednico. JEZIKOVNE ENOTE glasovi
glasniki danega jezika, njihove izgovorne in zvočne značilnosti
besede
pomen in pomenska povezanost besed stilistika
A
Ko govorimo o človeškem jeziku, najprej pomislimo na besede (ker so temeljne enote besednega jezika). Ob besedah najprej pomislimo na njihov pomen (ker vsaka beseda nekaj pomeni oz. ker z njo nekaj poimenujemo); potem pa morda pomislimo še na njihovo zvočno ali vidno podobo (ker jih izgovorimo/slišimo ali pišemo/beremo).
ČIC
ČIC
izvor besed
Vendar v jeziku obstajajo poleg besed še druge enote. Pa tudi besede imajo poleg pomenskih in tvarnih/materialnih lastnosti tudi druge lastnosti.
tvorjenje besed in sestava tvorjenih besed
Ob razmišljanju o tem, kako poteka jezikovni razvoj pri otroku, smo prepoznali naslednje jezikovne enote: – glasove, – besede, – povedi in – besedila.
pravorečje
RA
RA
pravopisje
besedni zaklad danega jezika (predvsem pomenski vidik)
besedila
NA
– Glasove proučuje glasoslovje (fonologija in fonetika), tj. jezikoslovna veda o glasnikih danega jezika ter o njihovih izgovornih in zvočnih značilnostih.
NA
povedi (stavki, besedne veze)
skladanje besed v povedi (stavke, besedne zveze) in sestava teh jezikovnih enot
LO V
LO V DE
besediloslovje
DE
– Povedi (pa tudi njihove dele, tj. stavke in besedne zveze) proučuje skladnja (sintaksa), tj. jezikoslovna veda o skladanju besed v besedne zveze, stavke in povedi ter o sestavi teh jezikovnih enot.
ZLI
ZLI
oblika besed, besedne vrste
Vsako od teh jezikovnih enot proučuje posebno področje znotraj jezikoslovja:
– Besede, ki imajo poleg pomenskih in tvarnih lastnosti tudi druge lastnosti, npr. slogovno vrednost, izvor, tvorjenost, obliko, proučujejo razne jezikoslovne vede. • Pomenoslovje (semantika) proučuje pomen besed in njihovo pomensko povezanost. • Stilistika proučuje slogovno vrednost besed, tj. ali so besede slogovno zaznamovane ali nezaznamovane/nevtralne. • Etimologija proučuje izvor besed, tj. ali so besede domače ali prevzete. • Besedotvorje proučuje tvorjenje besed in sestavo tvorjenih besed. • Oblikoslovje (morfologija) proučuje obliko besed, npr. kako sklanjamo samostalnike in pridevnike, kako spregamo glagole ipd. • Pravorečje (ortoepija) proučuje knjižni izgovor besed. • Pravopisje (ortografija) proučuje zapis besed. • Besedoslovje (leksikologija) se ukvarja z besedami v vseh ozirih, predvsem pa v pomenskem.
PREDMET RAZISKOVANJA
A
Kako poteka jezikovni razvoj pri otroku – katere jezikovne enote (npr. besede, besedila, povedi ali glasove) usvoji najprej, katere potem in katere nazadnje? Ali ste se podobno učili tuji jezik?
JEZIKOSLOVNA VEDA
Hm ... Branje črke V ... Je to pravopis ali pravorečje?
Ali spada sklanjanje besed v pomenoslovje ali oblikoslovje?
– Besedila proučuje besediloslovje (tekstologija), tj. jezikoslovna veda o splošnih lastnostih besedil in o vrstah besedil.
20
JEZIK
JEZIK
21