1. B esedilo, ki ga poslušamo ali beremo, želimo najprej predvsem razumeti. Zato skušamo že med poslušanjem/branjem besedila ugotoviti, s katerim namenom je bilo tvorjeno, o čem govori in kaj o tem pove – ob tem pa tudi razmišljamo, kateri podatki v besedilu so bistveni in kateri niso.
– poslušanje – branje
– najti določeni podatek – dopolniti svoje znanje – zabavati se – uživati v estetski oblikovanosti besedila – razmišljati o sebi in drugih –…
NALOGE 1.
S katerim namenom sprejemate – nanizanke?
1 Da bi izvedel/-a kaj novega o naravi.
– poljudnoznanstvene oddaje?
NA
– oglaševalska besedila na spletu?
4 D a bi razmišljal /-a o sebi in življenju nasploh.
– posnetke z navodili za delo?
– o bjave prijateljev in prijateljic na družbenih omrežjih?
LO V
5 Da bi se zabaval/-a. 6 Da bi izvedel/-a, kaj naj kupim.
– i ntervju s klinično psihologinjo iz svetovalnega centra za otroke in mladostnike?
2.
7 D a bi izvedel/-a, kako vrednotijo dogodke/izjave drugi ljudje.
Grafični prikaz pretvorite v besedilo. Število prebivalcev od 1970 do 2070 (%)
25
20
Indija
10
Kitajska
5
EU ZDA
0
SPORAZUMEVANJE
3 D a bi izvedel/-a, kako naj nekaj naredim.
– spletne forume?
15
158
2 Da bi izvedel/-a, kaj doživljajo.
DE
V nadaljevanju si bomo ogledali nekaj dejanj, ki pripomorejo k učinkovitemu kritičnemu poslušanju/ branju enogovornih besedil. Predstavljajo strategije učinkovitega kritičnega poslušanja/branja, opravljamo pa jih pred poslušanjem/branjem, med njim oz. po njem.
ZLI
več vrst poslušanja in branja
NA
LO V
DE
Zagotovo si vsak od vas želi, da bi znal kritično sprejemati raznovrstna besedila. To, ali boste ta zahtevni cilj dosegli, je precej odvisno od vaše motiviranosti za poslušanje/branje ter od dejanj, ki jih opravljate pred in med poslušanjem/branjem in po njem. Temeljno znanje o tem ste pridobili že v osnovni šoli; v naslednjih štirih letih ga boste pri slovenščini sistematično dopolnjevali in nadgrajevali, pri drugih šolskih predmetih in v življenju nasploh pa ga boste uporabljali, utrjevali in preverjali.
strategije – pred sprejemanjem besedila – med sprejemanjem besedila – po sprejemanju besedila
RA
RA
ZLI
ČIC
– poslušalec – bralec
Za razmislek o ločevanju dejstev in sporočevalčevega mnenja oz. doživljanja rešite 4. nalogo na str. 161, za razmislek o resničnih in lažnih podatkih pa 5. nalogo na str. 161 in 162. Med poslušanjem ali branjem besedil pogosto vrednotimo tudi, ali je sporočevalec pri izbiri in obravnavi teme ter pri izbiri jezikovnih prvin upošteval naslovnika (npr. njegovo starost, interes, izkušnje, predznanje, zmožnosti), ali obvlada temo, ki jo prikazuje, ali pozna zgradbene in slogovne značilnosti dane besedilne vrste, ali obvlada besedni jezik, v katerem tvori besedilo, ali pozna značilnosti slušnega oz. vidnega prenosnika …
– kateri podatki so bistveni in kateri ne? – dejstva ali mnenje/doživljanje? – dejstva: resnična ali ne? – mnenje: utemeljeno ali ne? – doživljanje: pristno ali ne? – obljube: uresničljive ali ne? – dejanje: koristno zame ali ne, družbeno sprejemljivo ali ne?
A
A
namen prejemnika
prejemnik
Za razmislek o tem, kako razumete zapisano besedilo, rešite 3. nalogo na str. 160.
2. K er nočemo, da bi kdo manipuliral z nami, besedilo nato tudi kritično sprejemamo – to pomeni, da presojamo, – ali so v besedilu navedena predvsem dejstva ali sporočevalčevo doživljanje oz. njegova mnenja – to pomeni, da v besedilu ločimo dve vrsti podatkov: tiste, ki jih lahko preverimo s čutili in se nam zato zdijo stvarni/objektivni, in tiste, ki jih prepoznamo kot izraz sporočevalčevega osebnega razmerja do stvarnosti in se nam zato zdijo subjektivni (in so pri različnih sporočevalcih pogosto tudi različni); – ali so navedena dejstva resnična – resničnost dejstev ugotavljamo tako, da preverimo verodostojnost vira in avtorja besedila, preverimo datum objave besedila, preberemo ne le naslov, temveč celo besedilo (naslovi so namreč pogosto zavajajoči), poiščemo, kaj o dani temi piše v drugih virih, povprašamo strokovnjake (npr. profesorice/profesorje, knjižničarje/ knjižničarke) ali preverimo verodostojnost besedila na portalih za preverjanje dejstev; – ali je sporočevalčevo mnenje o kom ali čem utemeljeno/upravičeno; – ali je sporočevalčevo doživljanje nekoga ali nečesa pristno, iskreno; – ali so sporočevalčeve obljube uresničljive, – ali je dejanje, h kateremu nas poziva sporočevalec, res koristno za nas in ali je moralno oz. družbeno sprejemljivo.
kritično sprejemanje
ČIC
Bistvene podatke med branjem podčrtamo, pobarvamo ali izpišemo, med poslušanjem pa jih zapišemo. Po branju/poslušanju si jih za lažje pomnjenje uredimo po podtemah in jih skupaj s podtemami strukturirano povzamemo z opornimi točkami, miselnim vzorcem, preglednico, pojmovno mrežo …
SPREJEMANJE ENOGOVORNIH BESEDIL vrsti
1970
2021
››››››››››››››››››››››››››››››› 2070 SPORAZUMEVANJE
159