ZLI
Roškar, M. (ur.), Serec, M. (ur.), Kerstin Petrič, V. (ur.), in Blažko, N. (ur.) (2016). Alkoholna politika v Sloveniji: Priložnosti za zmanjševanje škode in stroškov. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje. https://nijz.si/wp-content/uploads/2022/07/alkoholna_politika_v_sloveniji_priloznosti_ za_zmanjsevanje_stroskov_in_skode_f.pdf (ogled 5. 6. 2025).
4.
RA
V katerem zaporedju so navedeni podatki o uporabljenih delih? Kaj je napisano s poševno pisavo? V katerem zaporedju so zapisani podatki o posameznem knjižnem delu? Kako pa so navedeni podatki o spletnih virih?
Dijak je upošteval navodila profesorja, zato je med govornim nastopanjem (izberite): – sedel / stal / hodil po razredu,
– gledal v občinstvo / v strop / skozi okno,
– govoril v knjižnem jeziku / v pogovornem jeziku oz. v narečju,
NA
– govoril tiho / glasno, razločno / nerazločno, zelo počasi / zelo hitro / ustrezno hitro, – b ral zapisano besedilo / prosto govoril, le tu in tam je z očmi preletel bistvene podatke na elektronskih prosojnicah, – mahal z rokami / imel roke v žepih / uporabljal sproščene kretnje,
Kako bi se pripravili na govorni nastop, v katerem bi deklamirali pesem? Kaj se vam zdi težje: naučiti se pesem na pamet in jo deklamirati pred občinstvom ali napisati referat in ga ustno predstaviti pred občinstvom? Zakaj?
DE
5.
LO V
– upošteval dogovorjeni čas za govorni nastop / prekoračil čas, določen za govorni nastop.
156
6.
Veliko ljudi ima pred govornim nastopom tremo. Kako jo premagujete vi?
7.
Ali pri pripravi referata in drugih besedil uporabljate klepetalnike z umetno inteligenco? Kakšne so vaše izkušnje z njimi? Katere so prednosti in slabosti uporabe teh klepetalnikov? Na kaj moramo paziti pri njihovi uporabi?
SPORAZUMEVANJE
A
ČIC
ČIC
Ramovš, J., in Ramovš, K. (2007). Pitje mladih. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje.
Ali berete vsa enogovorna besedila z enakim namenom in na enak način? Svoj odgovor ponazorite s primeri.
Sprejemanje enogovornih besedil je drugo dejanje pri enosmernem sporazumevanju (prvo je enosmerno sporočanje, tj. tvorjenje in pošiljanje enogovornih besedil). Enogovorna besedila pogosteje sprejemamo, kot tvorimo. Sprejemamo govorjena ali zapisana enogovorna besedila, torej jih poslušamo ali beremo. Kot poslušalci (in gledalci) govornega nastopa ali kot bralci enogovornega besedila ostajamo v tej vlogi vse do konca govornega nastopa oz. zapisanega besedila. Po tem sta si poslušanje in branje podobna.
ZLI
A
Radoš Krnel, S., in Hovnik Keršmanc, M. (2024). Alkohol v številkah. https://nijz.si/wp-content/ uploads/2024/11/Alkohol-v-stevilkah-2013-2021.pdf (ogled 5. 6. 2025).
Ločita pa se po tem, da je med branjem besedilo nenehno pred nami, zato sami odločamo, kako hitro bomo brali, ali bomo kaj prebrali še enkrat, ali bomo za nekaj časa nehali brati, ali bomo pogledali še v kateri vir ipd. – medtem ko govorjeno besedilo sproti izginja, zato kot poslušalci ne moremo vplivati na hitrost ali prekinjanje poslušanja, temveč se moramo zanašati na svojo zbranost, na svoj spomin, na zapiske, ki si jih delamo med poslušanjem, predvsem pa na pripravljenost govorca, da svoj govorni nastop prilagaja našim zmožnostim in našemu nebesednemu odzivanju. (Seveda je precej lažje, če si lahko ogledamo posnetek govornega nastopa – tega namreč lahko prekinemo, si ga zavrtimo še enkrat ipd.)
RA
Može, A. (2015). Odvisnost od alkohola: razvoj in zdravljenje. 3., dopolnjena izdaja. Idrija: Bogataj, ABC Merkur.
SPREJEMANJE ENOGOVORNIH BESEDIL
Za to, da besedila zmoremo poslušati oz. brati, ni dovolj le, da slišimo (tj. zaznavamo zvoke, prepoznavamo glasove) oz. vidimo (tj. zaznavamo predmete, prepoznavamo črke) ter opazujemo in posnemamo druge ljudi, temveč je potrebno večletno sistematično učenje in urjenje poslušanja oz. branja.
NA
Auer, V. (2002). Pretrmast, da bi pil: alkohol, škodljiva raba in odvisnost. Ljutomer: Ibidem.
Enogovorna besedila po navadi sprejemamo z določenim namenom – npr. da bi izvedeli točno določen podatek in ga uporabili, da bi dopolnili svoje védenje o dani temi, da bi se zabavali, da bi uživali v estetski oblikovanosti besedila, da bi razmišljali o sebi in drugih ipd. Zato ločimo več vrst poslušanja oz. branja, npr. doživljajsko, podrobno, selektivno, informativno. Koristno je, da vsa besedila poslušamo/ beremo tudi kritično.
LO V
Oglejte si seznam uporabljene strokovne literature.
Doživljajsko poslušamo/beremo umetnostno besedilo, podrobno beremo učbeniško besedilo, selektivno vremensko napoved, informativno/s preletom časopisno poročilo. Za razmislek o tem, čemu poslušate/berete besedila, rešite 1. nalogo na str. 159.
DE
3.
Poslušanje oz. branje je zahtevno in kompleksno miselno dejanje, s katerim določamo pomen tako temu, kar je izraženo z besednim jezikom, kot tudi tistemu, kar je izraženo z nebesednimi znaki, npr. z grafi, zemljevidi, fotografijami, animacijami. Za razmislek o »branju« nebesednih znakov rešite 2. nalogo na str. 159.
SPORAZUMEVANJE
157