NALOGE 1.
Preberite odlomka iz dijakovega referata. 1
A
Tudi sam sem v svoji anketi ugotovil, da veliko mladih kot razlog za pitje navaja dobro počutje, ki ga omogoča alkohol in vpliv okolja nanje. Pitje ob koncu tedna se anketirancem, ki so odgovorili na mojo anketo ne zdi nevarno; to utemeljujejo z tem, da tako ravnajo vsi mladi, s katirim se družijo.
4. izdelovanje ponazoril ter prirejanje in pomnjenje besedila za govorno nastopanje
154
SPORAZUMEVANJE
2.
Še enkrat preberite drugi odlomek iz prejšnje naloge. V katerem odstavku dijak poroča o svojih ugotovitvah in v katerem o ugotovitvah drugih? Po čem tako sklepate? Ali ugotovitve drugih navaja dobesedno ali jih povzema? Po čem tako sklepate? Ali je pri citiranju upošteval slovenska pravopisna pravila? Pojasnite svoj odgovor. Popravite zapis citiranega dela iz dijakovega referata. Ali ste v drugem odlomku iz prejšnje naloge odkrili še katere jezikovne napake/pomanjkljivosti? Odpravite jih.
LO V
– upoštevanje zgradbe in sloga referata, naslovnika ter prvin in pravil danega jezika – rezultat: prva različica besedila – kritično branje à odkrivanje in odpravljanje napak – popravljanje prve različice besedila – dodajanje seznama virov – rezultat: zadnja različica besedila (referata)
Iz katerega dela referata je prvi odlomek? Po čem tako sklepate? Iz katerega dela pa je drugi odlomek? Po čem tako sklepate?
DE
DE
3. u besediljenje: pisanje prve različice besedila, popravljanje in pisanje zadnje različice besedila
– vrednotenje izbranih podtem in podatkov à ohranjanje le pomembnih in objektivnih – smiselno razvrščanje podtem in podatkov – določanje uvoda in zaključka – rezultat: urejen miselni vzorec/urejene oporne točke
RA
RA
– izbira vrste in teme besedila à izdelava ogrodja miselnega vzorca/opornih točk z okvirnimi podtemami – izbira virov – prelet virov à določanje podtem in dopolnjevanje miselnega vzorca/opornih točk z novimi podtemami – podrobno branje virov à določanje bistvenih podatkov in dopolnjevanje podtem z njimi – rezultat: miselni vzorec/oporne točke z »nametanimi« podtemami in bistvenimi podatki
NA
LO V
2. urejanje
Avtorja Jože Ramovš in Ksenija Ramovš se pri razčlenjevanju zlorabe alkohola med mladimi sklicujeta tudi na mednaroden raziskovalni projekt ESPAD (The European School survey Project on Alcohol and other Drugs): Po podatkih ESPAD naša mladina v primerjavi z drugimi evropskimi državami ni izstopala v pogostosti rabe alkohola, pač pa je zelo izstopala po tem, da se močno dviga delež mladih, ki čezmerno pijejo. (133)
ZLI
ZLI
2
FAZE ENOSMERNEGA SPOROČANJA (PRIPRAVA REFERATA) 1. iznajdba
Slovenci že več kot tri desetletja živimo v samostojni državi; to je gotovo velik dosežek za narod, ki je bil dolga stoletja podrejen tujim gospodarjem. Naša generacija uživa sadove, ki so posledica prizadevanja naših prednikov. S tega stališča gledano torej ni razlogov za skrbi in pesimizem za prihodnost. Vendar bi bilo zmotno misliti, da Slovenci danes nimamo resnih problemov. Žal nas statistika pogosto omenja v zvezi z nekaterimi zaskrbljujočimi dejavniki: umrljivost zaradi prometnih nesreč je pri nas zelo visoka, po številu samomorov smo v evropskem vrhu, smo pa tudi med tistimi narodi v Evropi, ki jih najbolj prizadenejo škodljivi učinki alkohola. V referatu se bom ukvarjal z enim od teh dejavnikov, in sicer z alkoholizmom. Spregovoril bom o tem, kaj je alkoholizem, nato pa se bom osredotočil na prikaz pogubnih učinkov alkoholizma na posameznika in družbo. Posebej bom prikazal razsežnost tega problema med mladimi.
ČIC
ČIC
A
Nato si skušamo besedilo čim bolje zapomniti (vendar se ga ne naučimo na pamet, ker bi se ob nepričakovani motnji lahko »izgubili«), zato ga večkrat preberemo na glas. Vživimo se tudi v vlogo govorca in »odigramo« svoj govorni nastop – besedilo prosto ponovimo pred ogledalom ali pred domačim občinstvom ali pa se posnamemo. Pri tem pazimo, da – stojimo pred (namišljenimi) poslušalci in jih gledamo (razdalja med nami in občinstvom naj bi bila javna, tj. 350–750 cm); – govorimo prosto (tj. ne beremo besedila), ob sebi pa imamo pisno predlogo, v katero lahko pogledamo, če imamo težave; – govorimo v knjižnem jeziku, razločno, sproščeno in naravno, ustrezno glasno in živo, ne prehitro in ne prepočasi, z ustreznimi premori, intonacijo, poudarki in registrom; – manj pomembne podatke izgovorimo tiše in hitreje, pomembnejše pa glasneje in počasneje, pred pomembnejšimi deli besedila naredimo daljši premor ali jih ponovimo; – premišljeno uporabljamo tudi vidne spremljevalce govorjenja (kretnje, mimiko), vendar pri tem ne pretiravamo; – uporabljamo nazorna, pregledna in čitljiva ponazorila; – se držimo odmerjenega časa …
NA
Razmišljamo tudi o zavestni rabi nebesednih slušnih in vidnih spremljevalcev govorjenja – npr. katere bomo uporabili in kako, na katere moramo še posebej paziti.
SPORAZUMEVANJE
155