Pogosto dodamo še kakšen del – v referatu npr. uvod (v njem napovemo temo in notranjo členitev besedila, lahko pa tudi vzroke za izbiro te teme) in zaključek (v njem povzamemo najpomembnejše ugotovitve). I. del – uvod: tema in podteme ter vzroki za izbiro te teme (aktualnost)
3. Tretja faza enosmernega sporočanja je ubesediljenje oz. pisanje besedila.
A
ČIC
Če smo v prvi različici besedila našli in odpravili veliko napak, v računalniškem programu za urejanje besedil oblikujemo zadnjo različico ali prepišemo popravljeno rokopisno besedilo – zaželeno je, da oddamo čitljivo, estetsko in oblikovno urejeno besedilo.
Če smo si pri tvorjenju besedila pomagali z besedili drugih avtorjev (npr. s članki, posnetki, leksikoni, enciklopedijami), moramo na koncu besedila dodati seznam uporabljene strokovne literature – pri tem pazimo, da ne zamolčimo nobenega dela, iz katerega smo črpali podatke, in da ne navajamo del, ki jih nismo uporabili ali jih sploh nismo prebrali. Podatke o virih uredimo po profesorjevih/profesoričinih navodilih.
ZLI
A
ZLI
III. del – zaključek: sklepne ugotovitve in moje mnenje
Najbolje je, da jo večkrat preberemo (tudi na glas). Pri tem se vživimo v naslovnika – v tej vlogi vrednotimo razumljivost, verodostojnost, ustreznost, pravilnost in učinkovitost svojega besedila. Če je potrebno, odpravimo napake oz. pomanjkljivosti. Prvo različico besedila je priporočljivo dati v branje in jezikovno presojo še komu drugemu (npr. sošolcu/sošolki, staršem) – več oči namreč več vidi. Ko presojamo besedilo in odpravljamo jezikovne napake oz. pomanjkljivosti, je pametno, da si pomagamo z jezikovnimi priročniki oz. z ustreznimi računalniškimi programi.
ČIC
II. del – jedro: 1. alkohol 2. vpliv alkohola na človekov organizem 3. bolezni, povezane z alkoholom 4. alkohol v prometu 5. odnos družbe do pitja alkoholnih pijač 6. alkohol in mladi + rezultati moje ankete 7. zakon o omejevanju porabe alkohola
Tako nastane prva različica besedila.
Če nam referata ni treba oddati, ampak vsebino samo ustno predstavimo, lahko izkušeni govorci izpustijo to (3.) fazo in govorno nastopijo kar ob urejenem miselnem vzorcu ali opornih točkah (iz 2. faze) – miselni vzorec ali oporne točke imajo lahko napisane na papirju ali elektronskih prosojnicah.
DE
RA LO V
LO V
Zato pazimo, da – uporabljamo knjižni jezik, – izberemo tiste besede in stavčne vzorce, ki jih bo naslovnik razumel, vendar jih ne ponavljamo, – besede postavimo v ustrezno obliko, – tvorimo smiselne povedi, – povedi smiselno povezujemo, – vsako naslednjo poved začnemo s podatkom, znanim iz prejšnje povedi, končamo pa se z dotlej neznanim podatkom, – povedi smiselno razvrstimo po odstavkih, – besede in povedi pišemo po slovenskih pravilih, – dele besedila ustrezno prostorsko razvrstimo (npr. naslov, podnaslov, mednaslove, odstavke ipd.), – uporabljamo pisavo iste vrste ter upoštevamo robove, – uporabljamo tudi nebesedne prvine (npr. preglednice, grafe, slike, risbe, skice, fotografije) – …
4. Dodatna faza enosmernega sporočanja v slušnem prenosniku, torej govornega nastopanja, je izdelovanje ponazoril, prirejanje in pomnjenje besedila. Če bomo besedilo, ki smo ga že napisali, ustno predstavili občinstvu, se moramo pripraviti na govorni nastop. To velja tudi za referat.
DE
NA
Tudi pri ubesediljenju upoštevamo načela uspešnega sporočanja, še zlasti naslednja: – Upoštevamo okoliščine sporočanja, predvsem naslovnika in svojo družbeno vlogo. – Upoštevamo značilno zgradbo in slog izbrane besedilne vrste. – Upoštevamo prvine in pravila danega knjižnega jezika.
NA
RA
Če smo izbrali besedilno vrsto in temo, ki ju dobro poznamo, če smo zbrali veliko gradiva in ga po premišljenem načrtu ustrezno ovrednotili in razvrstili, s tretjo fazo ne bomo imeli večjih težav. Zdaj gre namreč za to, da načrt (v obliki urejenega miselnega vzorca ali opornih ročk) »pretvorimo« v besedilo.
Besedilo doma večkrat preberemo na glas in se pri tem vživimo v poslušalca – v tej vlogi razmišljamo, ali bi bilo treba besedilo kako drugače urediti ali oblikovati, ker bomo z njim nastopili pred poslušalci. Med glasnim branjem presojamo tudi, ali smo upoštevali dogovor o trajanju govornega nastopa (ali pa moramo iz besedila kaj izpustiti oz. ga moramo s čim dopolniti). Če je treba, zapisano besedilo priredimo za govorni nastop (npr. ga razčlenimo na več odstavkov, skrajšamo/poenostavimo večstavčne povedi) – tako poslušalcu olajšamo razumevanje besedila, sebi pa pomnjenje. Izdelamo tudi vidna ponazorila (npr. elektronske prosojnice, skice, posnetke), ki jih bomo pokazali poslušalcem. V pisni predlogi besedila ali v načrtu govornega nastopa si lahko zaznamujemo, na katerih mestih jih bomo uporabili.
152
SPORAZUMEVANJE
SPORAZUMEVANJE
153