Tako ugotovimo, kaj vse je mogoče povedati o izbrani temi – torej določimo podteme. To nam pomaga pri izdelavi miselnega vzorca ali opornih točk – v njih »nametano« navedemo podteme svojega besedila.
Ali si že bil/-a kdaj vinjen/-a? Kaj misliš o pitju mladih ob koncu tedna? Zakaj nekateri mladi pijejo?
A ČIC ZLI
Najlepša hvala za podatke!
RA
RA
ZLI
ČIC
A
Kakšen je tvoj odnos do alkohola?
NA
2. Druga faza enosmernega sporočanja je urejanje.
V tej fazi ovrednotimo podteme in bistvene podatke, ki smo jih v prvi fazi »nametali« v miselnem vzorcu ali opornih točkah, in jih smiselno razvrstimo.
LO V
LO V DE
To pomeni, da najprej presojamo, ali so vse izbrane podteme in vsi izbrani podatki pomembni in zanimivi za naslovnika. Pri odločanju o tem, kako podrobno bomo predstavili temo in koliko podatkov o njej bomo navajali, moramo upoštevati naslovnikovo starost, spoznavno zmožnost, izobrazbo in poznavanje dane teme, njegove interese ipd. Zavedati se moramo tudi, da poslušalci/ bralci nimajo radi gostobesednih govorcev/piscev, ki ne znajo ločiti pomembnih podtem in podatkov od nepomembnih. Zato ohranimo predvsem pomembne podteme in podatke.
DE
NA
Nato še enkrat preberemo izbrano strokovno literaturo; med branjem si prepišemo bistvene podatke in z njimi dopolnimo podteme v miselnem vzorcu ali v opornih točkah.
Priporočljivo je, da temo, njene podteme in bistvene podatke zapišemo v obliki miselnega vzorca ali opornih točk. Tako izdelamo načrt za jedrni del besedila. Če želimo v besedilu predstaviti tudi svoje ugotovitve, izdelamo vprašalnik in z njim sprašujemo ljudi o stvareh, povezanih s temo besedila.
150
SPORAZUMEVANJE
Nato presojamo, ali so ohranjeni podatki resnični in dovolj natančni, da jih naslovniku ne bo treba preverjati in dopolnjevati. Če ne sporočamo resničnih podatkov, lahko pričakujemo, da nas bo naslovnik na to bolj ali manj vljudno opozoril. Zato jih raje ne navajajmo. – Med tvorjenjem referata tudi presojamo, ali so podatki objektivni ali subjektivni; ohranimo samo objektivne podatke. Potem razmišljamo, kako bi razvrstili podteme, znotraj njih pa podatke, in sicer zato, da bi tvorili smiselno in zaokroženo besedilo in bi nam poslušalec/bralec lahko sledil brez težav.
SPORAZUMEVANJE
151