Faze enosmernega sporočanja
1. Prva faza enosmernega sporočanja je iznajdba. Najprej se odločimo, katero besedilno vrsto bomo tvorili in o čem bomo pisali/govorili. Besedilno vrsto in temo si lahko izberemo sami, lahko pa nam ju določi kdo drug – v šoli npr. profesorica/ profesor, ki določi besedilno vrsto (npr. referat) in predlaga temo oz. naslov besedila (npr. pitje alkoholnih pijač). Teme za referat so: ...
A
Pripravo govornega nastopa po navadi dopolnimo s 4. fazo, tj. z izdelovanjem ponazoril ter s prirejanjem in pomnjenjem besedila.
Kako naj sestavim referat?
ZLI
RA
RA
ZLI
V vseh fazah tvorjenja enogovornega besedila moramo paziti na to, da upoštevamo načela učinkovitega enosmernega sporočanja – s tem namreč lahko precej vplivamo na to, da bodo poslušalci ali bralci ustrezno razumeli naše besedilo in da se bodo nanj odzvali po naših pričakovanjih. Ta načela so: Sporočamo le o tem, kar dobro poznamo. Svoj namen izrazimo odkrito/neposredno.
LO V
Upoštevamo prednosti in pomanjkljivosti danega prenosnika.
PRIPRAVA NA ENOSMERNO SPOROČANJE (NA TVORJENJE ENOGOVORNEGA BESEDILA)
UPOŠTEVANJE NAČEL
DE
FAZE
V nadaljevanju si bomo podrobneje ogledali, kaj delamo v posameznih fazah enosmernega sporočanja. Da si boste to lažje predstavljali, si bomo za zgled vzeli pripravo na govorni nastop z referatom. Referate pogosto tvorite in predstavljate pri pouku, in to pri mnogih predmetih. Tako se izpopolnjujete v tvorjenju strokovnih besedil in v govornem nastopanju ter se navajate na samostojno delo s strokovno literaturo in na druge raziskovalne metode. V šoli se referati po navadi navezujejo na učno snov – jo dopolnjujejo, razširjajo.
NA
Upoštevamo prvine in pravila danega knjižnega jezika.
Tudi pred tvorjenjem referata ponovimo značilnosti referata, in sicer: – Referat je krajše zapisano strokovno besedilo, ki ga avtor ustno predstavi občinstvu. – Avtor v knjižnem jeziku prikazuje pojave in njihovo povezanost, kakor jo je ugotovil iz prebrane strokovne literature, lahko pa tudi s svojo raziskavo (npr. z vprašalnikom). Svoje ugotovitve dokazuje z navajanjem dejstev; ta morajo biti resnična in preverljiva – torej sporoča prevladujoče objektivno. – Referat sestoji iz treh delov: iz uvoda, jedra in zaključka. Avtor v uvodu odgovarja na vprašanje Kaj vem o dani temi in kaj me zanima o njej?, v jedru na vprašanje Kdo in kaj je o tem že pisal?, v zaključku pa na vprašanje Kaj novega sem spoznal? Na koncu morajo biti navedeni podatki o virih (tj. o uporabljeni strokovni literaturi). – Avtor referat ustno predstavi občinstvu. Pri tem si lahko pomaga z raznimi ponazorili (npr. z elektronskimi prosojnicami, plakati, izročki). Ustni predstavitvi po navadi sledi razprava (diskusija).
LO V
NA
Upoštevamo značilno zgradbo in slog izbrane besedilne vrste.
Nato ponovimo, kaj je značilno za izbrano besedilno vrsto – to znanje je temeljno za njeno načrtovanje in izvedbo.
DE
Upoštevamo okoliščine sporočanja, predvsem svojo družbeno vlogo in naslovnika.
ČIC
ČIC
A
Enosmerno sporočanje (tj. govorno nastopanje in pisanje enogovornih besedil) je precej težje od pogovarjanja ali dopisovanja, zato se moramo nanj dobro pripraviti. Na govorno nastopanje in na pisanje se pripravimo precej podobno, saj pri obeh tvorimo enogovorno besedilo. Priprava poteka v treh fazah – te so: 1. iznajdba, 2. urejanje in 3. ubesediljenje.
Potem določimo, s katerimi podtemami bomo razvijali izbrano temo. Pri tem si lahko pomagamo s svojim znanjem o značilni zgradbi dane besedilne vrste (npr. referata), z dobrim poznavanjem teme ali z iskanjem po raznih virih – priskrbimo si gradivo in ga podrobno preberemo. 77%
ALKOHOL V ŠTEVILKAH
81%
dr. Sandra Radoš Krnel in mag. Marjetka Hovnik Keršmanc Povzeto po publikaciji »Epidemiološko spremljanje porabe alkohola 15-letnikov in izbranih zdravstvenih posledic rabe alkohola v Sloveniji v obdobju 2013-2021«
je že poskusilo ali pilo alkohol
Odstotek mladih žensk, ki se pogosto opijajo, narašča.
Dvig cen
Prepoved oglaševanja
512.700
PORABA ČISTEGA ALKOHOLA na prebivalca, starega 15 let in več, v letu 2021 1,8 litrov
oseb pije tvegano
Litri popitih pijač:
ocenjena neregistrirana poraba 45,14 l vina
10,62 litrov
registrirana poraba
3876
=
ALKOHOLNA POLITIKA V SLOVENIJI
84,55 l piva
PRILOŽNOSTI ZA ZMANJŠEVANJE ŠKODE IN STROŠKOV
oseb sprejetih v bolnišnico/leto
3,57 l žganih pijač Vsak dan je v Sloveniji zaradi škode, povezane z alkoholom, v bolnišnico sprejetih deset oseb, vsako leto približno 3876 oseb.
Viri: NIJZ in SURS 2022, SZO 2018
9,53
4,23
4,09
1,43
0,89 2015
2017
2019
litri čistega alkohola na prebivalca, starega 15 let in več, registrirana poraba Vir: NIJZ, SURS 2022
Kljub zakonski prepovedi prodaje alkohola mladoletnim je večina slovenskih 15-letnikov že pila alkoholne pijače, dva od petih sta bila že vsaj dvakrat opita.
Prebivalci Slovenije podpirajo strožje ukrepe za omejevanje porabe alkohola, kot so uvedba licenc za prodajo alkohola, določitev minimalne cene alkohola in popolna prepoved oglaševanja alkoholnih pijač.
10,62
4,97
4,55
SPORAZUMEVANJE
Zdravstveni stroški, povezani s škodljivim pitjem alkohola, so med leti 2011 in 2014 v povprečju znašali vsaj 153 milijonov EUR letno.
PORABA ALKOHOLA
2013
148
0,0 alkohola
podpira ukrep 0,0 za vse voznike
Izbrane zdravstvene posledice rabe alkohola v Sloveniji
2021
956 smrti/leto
Pri sprejemanju učinkovitih ukrepov alkoholne politike Slovenija zaostaja za najnaprednejšimi državami v Evropi.
Omejen dostop
€
153.000.000 €
zdravstvenih stroškov na leto Prepoznava tveganih pivcev
SPORAZUMEVANJE
149