ZLI
Javno dopisovanje je namenjeno širšemu krogu ljudi. Množični naslovnik je včasih nagovorjen s splošnim nagovorom (npr. Spoštovani!, Dragi občani in občanke!), njegov besedni odziv se ne pričakuje. Javni dopisi so po navadi objavljeni v javnih medijih (npr. v časopisih, na televiziji, spletu) ali na javnih mestih (npr. na oglasnih tablah). Lahko so odloženi v naš poštni ali elektronski nabiralnik, zato sprva ne vemo, ali nam je pošiljatelj poslal zasebni ali javni dopis, in nato šele s kritičnim branjem ugotovimo, da dopis ni namenjen samo nam, temveč širši javnosti. Javni dopisi naj bi bili napisani v knjižnem jeziku. Pogosto so izvirno oblikovani, da bi bili čim hitreje opaženi; zato so v njih pomembni podatki vidno poudarjeni (npr. s črkami raznih vrst, velikosti in barv) in ponazorjeni s slikovnim gradivom.
A
VRSTE DOPISOV
glede na število naslovnikov
DE
LO V
🤪
SMS-i oz. MMS-ji so torej predvsem neuradni dopisi. Lahko so tudi krajši uradni ali javni dopisi (npr. obvestila) – ti so napisani v knjižnem jeziku in posnemajo slog uradnih oz. javnih dopisov.
138
SPORAZUMEVANJE
– neuradni dopis – uradni dopis
NA
NA
SMS-i oz. MMS-ji so namenjeni predvsem prijateljem in sorodnikom. Njihova jezikovna podoba je odvisna od tega, kako jih pojmuje njihov pisec – če so zanj le nadomestilo za neuradno pogovarjanje, – uporablja pogovorni jezik ali narečje in krajšave (npr. nvm 'ne vem', vskm 'veš, kaj mislim'), – ne upošteva presledkov med besedami (npr. nebom, nevem), 19:08 – ne uporablja pik in vejic ter ne upošteva rabe velike začetnice, TINKARA – pri pisavi upošteva izgovor (npr. jsbi 'jaz bi'), – ustvarja nove zapise (npr. mi2 'midva'), – uporablja angleške kratice (npr. idk 'I don't know', fr ma kera slucajno 'for real', lol 'laugh out loud'), dva slovarja – prilagaja angleške besede slovenščini (npr. suportam doma? jaz sem si tvojo odlocitev 'Podpiram tvojo odločitev.'; mi posljes ga pozabla zrihtat video da si ga sejvam? 'Mi pošlješ video, da si ga lol shranim?'), – uporablja emotikone (J) in emodžije (R), – k sporočilom dodaja fotografije, kratke filme, spletne povezave idr.
– zasebni dopis – javni dopis
glede na medij dopisovalcev
–e lektronski dopis • SMS oz. MMS • spletne klepetalnice • e-pošta – dopis na papirju
Med dopisovanjem v spletnih klepetalnicah in aplikacijah ter na družbenih omrežjih moramo upoštevati naslednja načela:
LO V
Dopisujemo si lahko po elektronskem mediju ali po navadni pošti (na papirju). Danes večina dopisovanja poteka po elektronskem mediju.
glede na družbeno razmerje med dopisovalcema
– Zasebnost je v njih samo navidezna – vsa besedila, ki so tu objavljena, so namreč dostopna javnosti, čeprav smo jih namenili ožjemu krogu. Zato moramo dobro razmisliti, katere svoje osebne podatke bomo navedli, kaj bomo razkrili o svojem življenjskem slogu, o svojih doživetjih, svojih načrtih ... in katere svoje posnetke bomo objavili. – Najvarneje je, da svoj profil na vseh družbenih omrežjih, ki jih uporabljamo, nastavimo kot zasebnega. Tako sami določimo, kdo lahko gleda naše podatke in objave.
DE
RA
Za razmislek o javnem dopisovanju rešite 4. nalogo na str. 144.
ČIC
Za razmislek o neuradnem in uradnem dopisovanju rešite 3. nalogo na str. 144.
Elektronska pošta (e-pošta) je tista oblika tvorjenja, pošiljanja in sprejemanja dopisov po spletu, ki je že pripravljena v računalniškem programu in vsebuje prostor za vpis elektronskega naslova prejemnika (navadno v obliki: ime.priimek@ponudnik.si; vendar brez kljukic nad c, s, z), za vpis naslova dopisa (Zadeva:) in za vpis vsebine dopisa ter za priložene/pripete datoteke. (E-naslov pošiljatelja in čas pisanja se samodejno vpišeta v ustrezni prostor.) Elektronska pošta ima v sodobnem času vodilno mesto pri uradnem dopisovanju, zato se v uradnih e-dopisih uporablja knjižni jezik. V neuradnih e-dopisih pa uporabljamo pogovorni jezik ali narečje.
ZLI
ČIC
A
Pri uradnem dopisovanju pa uporabljamo knjižni jezik, uradne nagovore in pozdrave (npr. Spoštovani!, Lep pozdrav), naslovnika vikamo, upoštevamo predpisane uradne začetke in zaključke, posnemamo značilno obliko, zgradbo in slog uradnega dopisa, sporočamo predvsem dejstva, na koncu se podpišemo z imenom in priimkom ter z družbeno vlogo/strokovnim nazivom ipd. Uradne dopise pošiljamo po elektronskih napravah (zlasti kot elektronsko pošto in tudi kot SMS oz. MMS), vse manj po navadni pošti.
Spletne klepetalnice, družbena omrežja in druge aplikacije so računalniški programi, ki omogočajo osebni stik med njihovimi uporabniki in ponujajo več načinov dvosmernega pisnega sporazumevanja, npr. dopisovanje, sočasno snemanje sebe s spletno kamero, izmenjavanje datotek (npr. člankov, fotografij, filmov) ipd. Namenjeni so predvsem neuradnemu »pisnemu pogovarjanju« prek pametnih telefonov, tablic, računalnikov ipd., zato se v njih uporablja pogovorni jezik ali narečje. Neuradno »pisno pogovarjanje« po spletu se od neuradnega pogovarjanja sogovorcev v osebnem stiku loči predvsem po tem, da se dopisovalca ne vidita – zato ne moreta vedeti, kako se odzivata drug na drugega, ne moreta si pokazati naklonjenosti ali nenaklonjenosti, navdušenja ali razočaranja ... To pomanjkljivost »pisnega pogovarjanja« pogosto premagujeta tako, da si v sporočilih pošiljata čustvenčke.
RA
Pri neuradnem dopisovanju uporabljamo pogovorni jezik ali narečje, neuradne nagovore in pozdrave (npr. Dragi ati!, Živjo!), naslovnika tikamo, razodevamo mu svoje doživljanje in mnenje ter se podpišemo samo z imenom ali se niti ne podpišemo, če vemo, da vidi na zaslonu telefona ali računalnika naše ime. Neuradne dopise pošiljamo po elektronskem mediju (kot SMS oz. MMS, elektronsko pošto, zapisane replike v spletnih klepetalnicah oz. družbenih omrežjih in aplikacijah), redko z navadno pošto.
– Previdni moramo biti pri sprejemanju novih »prijateljev«. Zavedati se moramo, da se ljudje na spletu lahko pretvarjajo, da so druge osebe.
SPORAZUMEVANJE
139