RA
9.
S sošolcem ali sošolko odigrajte neuradni pogovor na poljubno izbrano temo.
A
ČIC
ČIC
Katero načelo uspešnega pogovarjanja (na str. 132) se vam zdi najpomembnejše? Zakaj? Katero načelo najtežje upoštevate? Zakaj? Neupoštevanje katerega načela vas pri sogovorcih najbolj moti? Kako se tedaj počutite med pogovarjanjem? Katero načelo bi dodali?
ZLI
8.
Katera vrsta dopisovanja je v vašem življenju pogostejša: uradna ali neuradna, elektronska ali po navadni pošti?
Dopisovanje in pogovarjanje sta precej podobni sporazumevalni dejavnosti. Med seboj se ločita po tem, da pri dopisovanju besede pišemo, pri pogovarjanju pa jih izgovarjamo, predvsem pa po tem, da z dopisovalcem nismo v osebnem stiku, tj. ga ne vidimo, zato mu ne moremo sproti prilagajati svojega besedila, temveč moramo že pred dopisovanjem in tudi med njim razmišljati, kaj in kako bomo pisali. Poleg tega napisano besedilo ostaja na papirju ali v elektronski obliki, zato ga pred pošiljanjem lahko še popravimo, dopolnimo, skrajšamo ipd.
ZLI
Ljudje se s sogovorcem pogosto povežemo tako, da ga pozdravimo, se mu za kaj zahvalimo ali opravičimo. Ali se moramo na pozdrav odzvati? Če da, kako? Ali se moramo odzvati tudi na sogovorčevo opravičilo oz. zahvalo? Če da, kako? Kaj vam sporoča sogovorec, ki se ne odzove na pozdrav/zahvalo/opravičilo? Kako se takrat počutite? Kaj naredite?
A
7.
DOPISOVANJE
Dopisujemo si z določenim namenom, npr. da bi nam naslovnik nekaj sporočil (zato ga nekaj vprašamo), ali da bi izvedel, kaj vemo o tem, kar nas je vprašal (zato mu odgovorimo na vprašanje), ali da bi se povezali z njim (zato mu pošljemo voščilo). Med dopisovanjem tvorimo dvogovorno (dialoško) besedilo, tj. dopis. Oseba, ki začne dopisovanje (npr. napiše in pošlje vprašanje, vabilo, voščilo), tvori pobudni dopis. Oseba, ki se pisno odzove na pobudo (npr. napiše in pošlje odgovor ali zahvalo za vabilo, voščilo), pa tvori odzivni dopis.
RA
b) Ali je bila jezikovna zvrst v vsakem od teh treh pogovorov ustrezna? Pojasnite svoje mnenje. Kako sta bila v stiku sogovorca iz prvega pogovora? Po čem tako sklepate? Kaj je posebnost tretjega pogovora?
Druga dvojica naj na isto temo odigra uradni pogovor.
Kolikšen je delež pogovarjanja v dramatiki, prozi in poeziji? Kako je pogovor književnih oseb napisan v dramskih besedilih? Predstavite vlogo didaskalij v dramskih besedilih. Kako so pogovori književnih oseb napisani v pripovednih besedilih in v pesmih?
DE
11.
LO V
136
SPORAZUMEVANJE
NA
Nato si izmenjajte svoja mnenja in se pogovorite o pogovoru.
dopisovalca prvi napiše pobudo
drugi se odzove
LO V
Vsi drugi si oglejte ta pogovor ter vsak zase vrednotite prepričljivost, verodostojnost in vljudnost sogovorcev, ustreznost njihovega besednega jezika in nebesednih spremljevalcev govorjenja ipd.
dvogovorno besedilo = dopis pobudni dopis
odzivni dopis
Za razmislek o dopisovanju in dopisovalčevem namenu rešite 1. nalogo na str. 142.
Dopis lahko namenimo čisto določenemu naslovniku (tj. posamezniku oz. manjši skupini, npr. Poloni oz. sorodnikom) ali komur koli (npr. dijakom in dijakinjam določene šole, bralcem in bralkam danega spletnega portala). Zato ločimo dve vrsti dopisovanja – zasebno in javno.
DE
V razredu boste zaigrali javni raziskovalni pogovor. Izberite temo, vodjo pogovora in njegove štiri sogovorce.
NA
10.
DOPISOVANJE = dvosmerno pisno sporazumevanje
Za razmislek o zasebnem in javnem dopisovanju rešite 2. nalogo na str. 143 in 144.
Dopisovanje poteka večinoma v zasebnem krogu. Glede na to, ali si dopisujeta družbeno enakovredna ali neenakovredna dopisovalca (npr. sošolec in sošolka ali starši in profesorica), je zasebno dopisovanje neuradno ali uradno.
SPORAZUMEVANJE
137