NALOGE
glede na število naslovnikov
glede na družbeno razmerje med sogovorcema
– raziskovalni pogovor – prepričevalni pogovor – pogajalni pogovor
– zasebni pogovor – javni pogovor
– neuradni pogovor – uradni pogovor
NA
– Sogovorcu odkrito povemo, kaj želimo od njega.
LO V
– Pazimo na to, da se sogovorec ne izmika našim pobudam ali da ne zapelje pogovora drugam, kot želimo. Če se želimo pogovarjati o drugi temi, mu to sporočimo (npr. Rada bi te vprašala še o …; Preidiva k naslednji temi …). – Če sogovorec česa ne razume, mu to potrpežljivo razložimo. – Ko govori sogovorec, ga pozorno poslušamo in mu ne segamo v besedo. – Med poslušanjem ne gledamo na uro, ne beremo SMS-ov, ne gledamo posnetkov, ne brskamo po spletu, se ne igramo s svinčnikom ali z lasmi, ne čečkamo po papirju pred seboj …
DE
– Razmišljamo, ali je to, kar nam govori sogovorec, resnično, ali so njegove obljube uresničljive, ali je njegovo mnenje o nekom utemeljeno, ali je dejanje, h kateremu nas spodbuja, moralno in koristno za nas, ali so njegova čustva pristna … Če se v nas pojavi dvom, mu to povemo. – Če se s sogovorcem ne strinjamo, mu to povemo, vendar brez žaljenja, zmerjanja, izsiljevanja … – Med prepričevanjem sogovorca in med pogajanjem z njim smo strpni, vljudni in spoštljivi, ga ne žalimo in ne smešimo, mu ne grozimo in nismo ironični. – Kadar se zasebno pogovarjamo v javnosti (npr. v čakalnici, avtobusu, dvigalu), ne govorimo glasno. Glasni zasebni pogovori na javnih mestih niso ustrezni. – Kadar smo v družbi, se ne pogovarjamo po telefonu. Če moramo opraviti telefonski pogovor, se umaknemo, da ne motimo drugih ljudi.
ČIC
S katerim namenom ga je začel?
Ali je profesor takoj sprejel njegov predlog? DA NE
Pojasnite odgovor.
Ali je profesor na koncu sprejel njegov predlog?
S čim ga je dijak prepričal?
Ali se je pogovor za dijaka končal uspešno? DA NE
Pojasnite odgovor.
Kako sta sogovorca ogovarjala drug drugega?
ZLI
Kdo je začel pogovor?
DA NE
RA
– Upoštevamo okoliščine, v katerih poteka pogovor, in izberemo ustrezno jezikovno zvrst. – Do sogovorca smo vljudni; glede na družbeno razmerje med nama ga vikamo ali tikamo, uporabljamo uradne ali neuradne ogovore (npr. gospa profesorica, mami).
Ali se vam to zdi ustrezno? DA NE
Ali sta se sogovorca vikala ali tikala?
Ali se vam to zdi ustrezno? DA NE
NA
RA
– Ne govorimo predolgo in nepretrgoma, temveč delamo premore, da se sogovorec lažje vključi v pogovor.
O čem sta se pogovarjala?
V kateri jezikovni zvrsti je potekal pogovor?
LO V
ZLI
– Pazimo, da ne stojimo preblizu sogovorca – neuradni pogovor naj bi potekal na osebni razdalji (45–120 cm), uradni pa na družbeni razdalji (120–350 cm). – Sogovorca gledamo v oči; s tem mu sporočamo, da nas zanima. – Pozorno opazujemo sogovorčevo nebesedno odzivanje (npr. ali prikimava/odkimava, se smeje, grbanči čelo, stiska ustnice, umika pogled).
b) Kdo se je pogovarjal?
Zakaj Marko ni izrekal slengizmov?
Ali sta se sogovorca pogovarjala neuradno ali uradno?
Pojasnite odgovor.
2.
Pobudno repliko povežite z ustrezno odzivno repliko. Včeraj sem srečal Nežo, a me ni videla.
1 Niti ne: ena vaza in malo prahu.
Zdravnik mi je rekel, da imam vodo v kolenu.
2 Seveda, saj sem vadil celo noč.
Je kaj zanimivega na televiziji?
3 Menda niste pričakovali šampanjca?!
Danes je tvoj kašelj že malo boljši, ne?
4 Vem, mi je povedala.
DE
ČIC
Med pogovarjanjem moramo upoštevati naslednja načela:
A
glede na namen in odziv obeh sogovorcev
a) Oglejte si posnetek.
A
1.
VRSTE POGOVOROV
Za razmislek o načelih uspešnega pogovarjanja rešite 8. nalogo na str. 136. 132
SPORAZUMEVANJE
SPORAZUMEVANJE
133