NALOGE
Besedilo
Kako med pogovarjanjem vpliva na vas to, – da vas sogovorec tudi gleda (ne samo posluša), – da vi gledate sogovorca? Kako med govornim nastopom vpliva na vas to, – da vas poslušalci tudi gledajo (ne samo poslušajo), – da vi gledate poslušalce?
Ali se strinjate s trditvijo, da je pisanje enogovornih besedil zahtevnejše od govornega nastopanja? Pojasnite odgovor. Katero jezikovno zvrst uporabljate pri naslednjih sporazumevalnih dejavnostih? V preglednici označite z znakom ✓.
RA
govorno nastopanje
uradno pogovarjanje
LO V
neuradno dopisovanje
Razmislite, katera jezikovna zvrst prevladuje pri sporazumevanju – v slušnem prenosniku:
DE 126
, .
Posnemite svoj pogovor s prijateljem/-ico ali prodajalcem/-ko. Nato ga skušajte zapisati. Kaj ste ugotovili?
SPORAZUMEVANJE
A
ČIC
Besedila so raznih vrst.
prejemnik
Za razmislek o zgradbi in slogu besedil iste vrste rešite 1. nalogo na str. 128 in 129.
pisanje enogovornih besedil
5.
tvorec
Besedila iste vrste imajo – značilno zgradbo, – značilen slog.
uradno dopisovanje
– v vidnem prenosniku:
BESEDILO
POGOVORNI JEZIK ALI NAREČJE
NA
neuradno pogovarjanje
KNJIŽNI JEZIK
NA
SPORAZUMEVALNA DEJAVNOST
Besedila iste vrste (npr. opisi živali, referati, pravljice) imajo namreč značilno zgradbo (prim. iste podteme v opisih različnih živali) in značilen slog (npr. značilne besede, besedne zveze, oblike besed, stavčne vzorce). Zato je za učinkovito sporazumevanje nujno, da imata tako sporočevalec kot tudi prejemnik vsaj osnovno znanje o zgradbi in slogu raznih besedilnih vrst.
slog besedilne vrste = jezikovne prvine (npr. besede, besedne zveze, oblike besed, stavčni vzorci), ki so značilne za besedila iste vrste
LO V
4.
Po navadi si prizadevamo, da bi bila besedila, ki jih tvorimo, čim bolj »naša«, izvirna. Vendar si moramo priznati, da se pri tvorjenju besedil pogosto držimo nekih okvirov, smernic – te narekuje določena vrsta besedil (npr. uradno elektronsko vabilo, javni intervju, sonet). Drugače rečeno: posnemamo zgradbo in slog dane besedilne vrste.
ZLI
ČIC
Ali se strinjate s trditvijo, da je branje enogovornih besedil manj zahtevno od njihovega poslušanja? Pojasnite odgovor.
ZLI
3.
Ko se sporazumevamo, si izmenjujemo besedila – torej tvorimo besedila in jih nekomu pošiljamo ali sprejemamo besedila in jih interpretiramo po svoje.
RA
Ali med pripravami na govorni nastop razmišljate o tem, kako bi poslušalcem olajšali poslušanje? Če razmišljate o tem, povejte, katere prvine skrbno načrtujete: zvočne spremljevalce govorjenja, vidne spremljevalce govorjenja ali vidna ponazorila? Če pa o tem ne razmišljate, povejte, zakaj ne. Ali se pred poslušanjem govornega nastopa pripravite na zbrano poslušanje? Če se, kako? Če se ne, zakaj ne?
A
2.
Ali besedila raje tvorite ali sprejemate? Zakaj?
Kot sporočevalci naj bi že pred tvorjenjem besedila razmišljali ne samo o svoji družbeni vlogi, o naslovniku in o svojem družbenem razmerju do njega, o tem, kaj želimo doseči pri naslovniku in kako mu bomo to izrazili, o temi, podtemah in podatkih ter o besednem in nebesednem jeziku, temveč tudi o tem, katero vrsto besedila bomo tvorili ter katera zgradba in slog sta zanjo značilna. Kdor pozna zgradbo in slog dane vrste besedila, si lahko precej olajša tvorjenje besedila. Za razmislek o tem, kako nam poznavanje zgradbe in sloga dane besedilne vrste lahko olajša tvorjenje besedil, rešite 2. nalogo na str. 129.
DE
1.
SPORAZUMEVANJE
127