Prenosnik
Za sporazumevanje v vidnem prenosniku (torej za pisanje) pa je značilno, da dopisovalca oz. pisec in bralec nista v osebnem stiku. Zato besedilo ne nastaja pred bralcem, temveč ga pisec napiše že prej in ga ne more sproti prilagajati bralčevemu odzivu, ampak mora pred pisanjem in med njim precej razmišljati, kaj in kako bo pisal. Ker pa zapisano besedilo ostaja na papirju ali v elektronski obliki, ga lahko še popravi, dopolni, skrajša ipd. Zapisano besedilo je lahko tudi precej daljše od govorjenega, ker njegovo sprejemanje ni tako naporno, kot je sprejemanje govorjenega besedila – bralec se namreč sam odloči, kdaj in kako hitro bo bral, lahko si kaj prebere še enkrat, si kaj podčrta ali izpiše.
VIDNI
= zvok
= svetloba
LO V
Zato moramo pri sporazumevanju v slušnem prenosniku upoštevati to njegovo pomanjkljivost – in to tako v vlogi sogovorcev in govorcev kot tudi v vlogi poslušalcev. Kot sogovorci in govorci lahko poslušanje in razumevanje besedil olajšamo z očesnim stikom, z razločnim izgovarjanjem glasov in besed, z ustrezno glasnostjo in hitrostjo govorjenja, s spreminjanjem glasnosti in hitrosti, s kretnjami, mimiko, držo telesa, vidnimi ponazorili … Kot poslušalci pa si poslušanje in razumevanje besedila lahko olajšamo z zbranim poslušanjem, z zapisovanjem izrečenih podatkov ali svojih pomislekov/vprašanj, ki se nam porajajo med poslušanjem … (Več o tem boste izvedeli v podpoglavjih Pogovarjanje, Enosmerno sporočanje in Sprejemanje enogovornih besedil.) Za razmislek o vašem zavedanju o prednostih in pomanjkljivostih slušnega prenosnika rešite 1. in 2. nalogo na str. 126.
A
VIDNI
prednosti
pomanjkljivosti
osebni stik med sporočevalcem in prejemnikom
minljivost besedila
prednosti
trajnost besedila
pomanjkljivosti
ni osebnega stika med sporočevalcem in prejemnikom
Sporočanje v slušnem prenosniku se od sporočanja v vidnem prenosniku ne loči samo po glasovih in črkah, temveč tudi po jezikovni zvrsti, po izbiri besed in njihovih oblik, po zgradbi stavkov in povedi ipd.
NA
Slušni prenosnik pa ima veliko pomanjkljivost: minljivost. Vse, kar govorec izgovori, sproti izginja (razen če ni posneto). Zato je poslušanje zelo zahtevna miselna dejavnost – če poslušalec ne posluša dovolj zbrano, lahko presliši kakšen pomemben podatek; in čeprav posluša zelo zbrano, lahko sčasoma marsikaj pozabi.
DE
SLUŠNI
Govorjenje – predvsem pogovarjanje – namreč poteka zelo spontano: sproti se odzivamo na svojega sogovorca, se popravljamo in dopolnjujemo, pogosto ponavljamo povedi ali njihove dele, ne dokončamo povedi ali skačemo s teme na temo … Na dopisovanje in pisanje enogovornih besedil pa se po navadi skrbno pripravimo in imamo dovolj časa za pisanje, popravljanje in prepisovanje osnutka besedila. Zato je zapisano besedilo večinoma skrbneje oblikovano in ubesedeno.
LO V
RA
NA
Največja prednost slušnega prenosnika je, da sta sogovorca oz. govorec in poslušalec po navadi v osebnem stiku, zato da se ne le slišita, ampak se tudi vidita. (To omogočajo tudi sodobni elektronski mediji za pogovarjanje in za govorno nastopanje na daljavo.) Govorec vidi poslušalca – torej vidi, kako se nebesedno odziva na njegovo govorjenje, zato lahko takoj popravi svoje govorjenje, kaj ponovi ali doda, pove glasneje ali tiše, hitreje ali počasneje, kaj vpraša poslušalca oz. poslušalec vpraša njega ... Zato pravimo, da poslušalec s svojim nebesednim (in besednim odzivanjem) soustvarja besedilo.
SPORAZUMEVANJE
PRENOSNIK
– pri dopisovanju – pri pisanju enogovornih besedil
Besedila si torej izmenjujemo po slušnem ali po vidnem prenosniku. Oba prenosnika imata svoje prednosti in pomanjkljivosti; koristno je, da poznamo ene in druge ter da jih med sporazumevanjem tudi upoštevamo.
124
Za razmislek o vašem zavedanju o prednostih in pomanjkljivostih vidnega prenosnika rešite 3. nalogo na str. 126.
Za razmislek o razlikah med sporočanjem v slušnem in vidnem prenosniku rešite 4. in 5. nalogo na str. 126.
Znanje o slušnem in vidnem prenosniku, ki ste ga pridobili v tem dalu poglavja Sporazumevanje, lahko uporabite pri vsakdanjem sporazumevanju in pri obravnavi tistega dela poglavja Besedilo, v katerem so predstavljene značilnosti govorjenih in zapisanih besedil.
DE
– pri pogovarjanju – pri govornem nastopanju
ZLI
SLUŠNI
ČIC
ČIC
PRENOSNIK
Kot dopisovalci in pisci enogovornih besedil lahko olajšamo branje in razumevanje besedil z urejenim tipkopisom ali rokopisom, z ustrezno razvrstitvijo delov besedila po papirju, z grafičnimi ponazorili … Kot bralci pa si branje in razumevanje besedila lahko olajšamo s podčrtavanjem, izpisovanjem podatkov … (Več o vsem tem boste izvedeli v podpoglavjih Dopisovanje, Enosmerno sporočanje in Sprejemanje enogovornih besedil.)
ZLI
A
Besedila govorimo ali pišemo – nato se po zvočnem valovanju prenašajo do poslušalčevega ušesa oz. po svetlobnem valovanju do bralčevega očesa, potem pa po ustreznih živcih v možgane. Zato pravimo, da je zvok slušni, svetloba pa vidni prenosnik.
RA
Ali imate pri pouku raje ustno ali pisno ocenjevanje znanja? Zakaj?
SPORAZUMEVANJE
125