Jezik
Preberite besedilo. Jamska mokrica Titanethes albus Tega kopenskega izopodnega raka je prvi našel Ferdinand Schmidt v Postojnski jami. Pozneje, ko je žival dobil tudi drugod, je zapisal, da je zelo pogosta in da živi po vseh kraških jamah. Že Schmidtu se je zdelo, da vse te živali ne pripadajo eni in isti vrsti. Res so jih pozneje opisali več, zanesljiva pa je danes pri nas poleg te edino še ena vrsta.
7.
RA
Po čem tako sklepate?
S katerimi načini bi razvijali temo ob naslednjih naslovih? a) Podelili okoljska priznanja b) Spet bo krvodajalska akcija
NA
c) Festival čokolade dobro obiskan
č) Janez Evangelist Krek (1865–1917) d) Mikroskop
e) Mikroskopiranje
Izberite eno od tem iz 3. in 7. naloge ter napišite ustrezno besedilo.
DE
8.
LO V
f) Zakaj nastane kurje oko
A
ČIC
A
odstavku pa je .
Sporazumevanje je učinkovito, – če govorimo oz. pišemo v tistem besednem jeziku, ki ga dobro obvladamo in ki ga razume tudi naš naslovnik, ter – če znotraj tega jezika izberemo tisto jezikovno zvrst in tiste jezikovne prvine, ki jih naš naslovnik razume in tudi uporablja.
ZLI
Kateri slogovni postopek je prevladujoč?
Osebe z okvaro sluha in vida se pogosto sporazumevajo samo z nebesednim jezikom, tj. z dogovorjenimi vidnimi ali tipnimi znaki (prim. znakovni jezik, Braillova/Brajeva pisava oz. brajica).
To pomeni, da moramo kot sporočevalci obvladati izbrani besedni jezik.
RA
,v
ZANIMIVOST
Vendar to, da obvladamo jezik, še ne zagotavlja, da bo naše sporazumevanje uspešno. Zelo pomembno je namreč, da pri izbiri jezikovnih prvin nenehno upoštevamo naslovnika, in sicer njegovo znanje jezika – to je odvisno od njegove starosti, od sporazumevalnih vzpodbud v njegovem okolju, od njegovih sporazumevalnih izkušenj in interesov, od sistematičnega učenja jezika, od izobrazbe ipd. Pogosto se namreč zgodi, da nas ljudje ne razumejo samo zato, ker ne obvladajo jezikovne zvrsti, v kateri sporočamo, ali ker ne poznajo besed in stavčnih vzorcev, ki jih uporabljamo.
NA
odstavku je
Ljudje se načeloma sporazumevamo z besednim jezikom; tega po navadi spremljajo prvine nebesednega jezika.
Za razmislek o upoštevanju naslovnika pri izbiri jezikovnih prvin rešite 1. nalogo na str. 123. Ko se pogovarjamo ali ko govorno nastopamo, se moramo zavedati, da ne sporočamo samo z besednim jezikom, ampak tudi z nebesednimi spremljevalci govorjenja. Raziskovalci t. i. nebesedne oz. telesne govorice celo menijo, da z njo pogosto sporočamo več kot z besednim jezikom – predvsem veliko razodevamo o sebi, npr. o svojih osebnostnih lastnostih, o svojem odnosu do naslovnika in do stvarnosti, ki jo ubesedujemo.
LO V
V
ZLI
Katera slogovna postopka sta v besedilu? Dopolnite poved.
ČIC
Jamska mokrica je slepa in nima pigmenta (bela barva je od apnenca v oklepu). Kot vsi kopenski izopodi je tudi jamska mokrica pri hrani zelo skromna. Ponekod je na vlažni ilovici, v kateri pobira organske ostanke, na desetine živali. Jamska mokrica gre tudi v vodo in tam lahko ostane daljši čas. Samica nosi na trebušni strani jajčeca, iz njih se razvijejo mladiči in ostanejo tam še nekaj časa.
Zakaj pri izbiri jezikovne zvrsti in besed, s katerimi boste tvorili besedila, razmišljate tudi o tem, ali jih bo prejemnik razumel? Ali se zavedate, da marsikaj sporočate tudi z nebesedno govorico?
Nebesedni spremljevalci govorjenja so slušni in vidni. Slušni so npr. glasnost govorjenja oz. poudarek, tonski potek govorjenja oz. intonacija, hitrost govorjenja, členitev na premore, višina in barva glasu. Vidni pa so npr. očesni stik, obrazna mimika, kretnje, drža telesa, položaj v prostoru in premikanje po prostoru. Nebesedna govorica je po navadi usklajena z besedno. Kadar pa ni, je po mnenju strokovnjakov pametneje, da verjamemo temu, kar nam sogovorec ali govorec sporoča z nebesedno govorico (ne pa temu, kar nam sporoča z besedami).
DE
6.
DOBRO JE VEDETI
Nebesedne spremljevalce govorjenja po navadi usvojimo nezavedno s posnemanjem (zato je naša nebesedna govorica pogosto precej podobna nebesedni govorici naših staršev ali skrbnikov) in pogosto jih tudi uporabljamo nezavedno. Možno pa se jih je tudi naučiti in jih nato zavestno uporabljati (to je pogosto pri politikih, poklicnih govorcih oz. pri ljudeh, ki so poklicno ali interesno odvisni od pridobivanja ljudi z govorjenjem).
120
SPORAZUMEVANJE
SPORAZUMEVANJE
121