5. Utemeljevanje
ČIC
– glagoli v pretekliku – časovni izrazi
ZLI
Za razmislek o pripovedovanju preletite besedila v 4. nalogi na str. 117 in nato dopolnite četrto trditev v 5. nalogi – določite, v katerem besedilu iz 4. naloge sporočevalec pripoveduje o temi, in pojasnite svojo izbiro.
RA
Naravne pojave (npr. skalni podor, potres, ošpice) po navadi razlagamo s tremi podtemami – v prvi navedemo definicijo pojava, v drugi predstavimo, zakaj pojav po navadi nastane, in v tretji, kaj so njegove posledice. Druga in tretja podtema sta povezani vzročno-posledično. To njuno povezanost izražamo z besedami ker, zato, zaradi, vzrok, posledica, povzročiti, povzročitelj. Dejanja poimenujemo z glagoli v sedanjiku (ki izraža brezčasnost oz. splošnost), in sicer v 3. osebi ednine ali množine.
LO V
NA
Tudi definicija (npr. Skalni podor je naravni pojav, pri katerem se del kamnite gorske stene podre in zdrobi ter kot plaz zdrvi v dolino.) je razlaga. V njej sicer ni vzročno-posledičnega razmerja, je pa hierarhično: dani pojem (npr. skalni podor) namreč definiramo tako, da zanj poiščemo ustrezno nadpomenko (npr. naravni pojav) in ga z njo umestimo v skupino sorodnih pojavov; nato pa navedemo tiste njegove lastnosti, po katerih se loči od drugih sorodnih pojavov (npr. pri katerem se del kamnite gorske stene podre in zdrobi ter kot plaz zdrvi v dolino). RAZLAGANJE
RAZVRSTITEV PODTEM
– definicija – vzrok nastanka – posledica nastanka
vzročno-posledično razmerje
DE
PODTEME (3)
SPORAZUMEVANJE
Ko vrednotimo prvine stvarnosti in utemeljujemo svoje mnenje o njih, tvorimo npr. oznako osebe, oceno/kritiko knjige ali prireditve, komentar izjave ali dogodka. UTEMELJEVANJE
PODTEMI (2)
SLOG
RAZVRSTITEV PODTEM – ocena/mnenje – utemeljitev/ pojasnilo mnenja
sklepalno-pojasnjevalno razmerje
– vrednotenjski pridevniki in prislovi – glagoli v sedanjuku ali prekliku – pojasnjevalni izrazi saj, namreč, kajti
Za razmislek o utemeljevanju preletite besedila v 4. nalogi na str. 117 in nato dopolnite zadnjo trditev v 5. nalogi – določite, v katerem besedilu iz 4. naloge sporočevalec izreka svoje mnenje in ga utemeljuje, ter pojasnite svojo izbiro. Pogosto želimo temo predstaviti celostno, zato je ne razvijamo samo na en način (npr. samo z opisovanjem ali samo s pripovedovanjem), temveč uporabljamo več načinov, npr. jo najprej opisujemo, nato pripovedujemo o njej, izrazimo svoje mnenje o njej in ga utemeljimo. Vendar je po navadi eden od teh načinov prevladujoč (največ dva).
Za razmislek o slogovni kompleksnosti besedila rešite 6. nalogo na str. 120.
SLOG
– glagoli v brezčasnem sedanjiku (3. os. ed./mn.) – vzročni in posledični izrazi
Za razmislek o razlaganju preletite besedila v 4. nalogi na str. 117 in nato dopolnite peto trditev v 5. nalogi – določite, v katerem besedilu iz 4. naloge sporočevalec razlaga naravni pojav, in pojasnite svojo izbiro.
114
V podtemi z mnenjem/oceno uporabljamo vrednotenjske pridevnike in prislove, v podtemi z utemeljitvijo/pojasnilom pa glagole, ki poimenujejo dejanja (npr. ocenjevane osebe) in so v sedanjiku (če se sklicujemo na sedanja ali splošna/ponavljajoča se dejanja) ali v pretekliku (če se sklicujemo na pretekla dejanja). Včasih uporabimo tudi pojasnjevalni veznik saj, namreč, kajti.
Znanje o načinih razvijanja teme, ki ste ga pridobili v tem delu poglavja Sporazumevanje, lahko uporabite pri vsakodnevnem sporazumevanju in pri obravnavi tistega dela poglavja Besedilo, v katerem so predstavljene značilnosti obveščevalnih, opisovalnih, pripovedovalnih, razlagalnih in utemeljevalnih besedil.
DE
4. Razlaganje
A
SLOG
po časovnem zaporedju
ČIC
RAZVRSTITEV PODTEM
To pomeni, da v prvi podtemi izrazimo svoje mnenje, v drugi pa navajamo ugotovitve, na podlagi katerih smo si oblikovali tako mnenje. Podtemi sta torej povezani sklepalno-pojasnjevalno. Po navadi ju razvrstimo tako, da najprej navedemo svoje mnenje/oceno/sklep, nato pa utemeljitev/ pojasnilo.
ZLI
– dejstva (objektivno pripovedovanje) – izrazi za doživljanje (subjektivno pripovedovanje)
RA
pomembnejši pretekli dogodki
Ljudje nenehno vrednotimo/ocenjujemo svet okrog sebe (tj. sporočamo, kakšno se nam kaj zdi) – hkrati pa svoje mnenje utemeljimo oz. pojasnimo, tj. povemo, na podlagi česa tako menimo/ sklepamo.
NA
PODATKI
A
PODTEME (več)
LO V
PRIPOVEDOVANJE
SPORAZUMEVANJE
115