2. Opisovanje Opisujemo prvine stvarnosti (npr. osebe, živali, rastline, predmete, naprave, kraje) in postopke (npr. iskanje besede v SSKJ2 na portalu Fran, izdelavo visoke grede). Opisovanje prvin stvarnosti je statično, opisovanje postopkov pa je dinamično. KAJ OPISUJEMO?
RA
Posebnosti v zunanjosti, sestavne dele … poimenujemo s samostalniki s konkretnim pomenom in s pridevniki za obliko, barvo in velikost. Samostalnike in pridevnike povezujemo z glagoli, ki so pomensko nepopolni oz. prazni (npr. je, ima, sestoji, stoji) in se ponavljajo. Glagoli so po navadi v sedanjiku, ki pomeni brezčasnost. (V pretekliku so le, kadar opisujemo tisto prvino stvarnosti, ki ne obstaja več ali je nimamo več pred očmi.)
NA
Prvine stvarnosti (npr. osebe, predmete, kraje) po navadi opisujemo zato, da bi jih naslovnik spoznal ali prepoznal med drugimi podobnimi. Zato navajamo le dejstva o njih – torej jih opisujemo objektivno. Če pa jih opisujemo zato, da bi v naslovniku vzbudili zanimanje zanje (ali da bi ga odvrnili od njih), izražamo predvsem, kako jih doživljamo. Zato uporabljamo čustveno zaznamovane besede (ljubkovalnice, slabšalnice), okrasne pridevke, metafore, primere ipd. – torej jih opisujemo pretežno subjektivno.
LO V
Ko prvino stvarnosti opisujemo objektivno, tvorimo (tehnični) opis. Ko pa jo opisujemo subjektivno, tvorimo oris. Subjektivno opisovanje je pogosto v umetnostnih in oglaševalskih/propagandnih besedilih pa tudi v neuradnih pogovorih in dopisih. OPISOVANJE PRVINE STVARNOSTI = STATIČNO OPISOVANJE
DE
PODATKI
RAZVRSTITEV PODTEM
poljubna
SLOG
– dejstva (objektivno opisovanje) – izrazi za doživljanje (subjektivno opisovanje)
A
ČIC
PODTEME (več)
RAZVRSTITEV PODTEM
koraki/faze postopka
po časovnem zaporedju
SLOG
ZLI
ČIC
ZLI
Prvine stvarnosti (npr. osebe, predmete, kraje) opisujemo tako, da v podtemah naštevamo značilnosti njihove zunanjosti, njihove dele, njihovo delovanje ... Podteme razvrstimo poljubno; po navadi vsako predstavimo v ločenem odstavku.
RA
dinamično opisovanje
–g lagoli v brezčasnem sedanjiku – časovni izrazi
Za razmislek o opisovanju postopkov preletite besedila v 4. nalogi na str. 117 in nato dopolnite tretjo trditev v 5. nalogi – določite, v katerem besedilu iz 4. naloge sporočevalec opisuje postopek, in pojasnite svojo izbiro.
3. Pripovedovanje
NA
statično opisovanje
OPISOVANJE POSTOPKA = DINAMIČNO OPISOVANJE
O temi pripovedujemo tako, da v podtemah navajamo pomembnejše dogodke/spremembe iz njene preteklosti. Podteme razvrstimo po časovnem zaporedju. Vsako podtemo po navadi predstavimo v svojem odstavku. Dejanja poimenujemo z glagoli v pretekliku in jih časovno natančneje določimo s časovnimi izrazi (npr. najprej, potem, nazadnje, leta 1980, v zadnjih desetletjih 20. stoletja).
LO V
npr. iskanje besede v SSKJ2 na portalu Fran
Postopke pogosto opisujemo v t. i. navodilih za delo – v njih lahko glagole postavimo v velelnik v 2. osebi ednine ali množine.
O tem, kaj se je komu zgodilo, lahko pripovedujemo objektivno (tj. čim bolj stvarno, brezosebno) ali subjektivno (tj. razodevamo, da smo bili vpleteni v dogodke in kako smo jih doživljali). Ko o temi pripovedujemo objektivno, tvorimo npr. zapisnik, uradni življenjepis, časopisno novico ali televizijsko poročilo. Ko pa o njej pripovedujemo subjektivno, tvorimo npr. doživljajski spis, potopis, reportažo.
DE
npr. osebe, predmete, kraje
A
postopke
– zunanjost – sestavni deli – delovanje –…
Postopke (npr. iskanje besede v SSKJ2 na portalu Fran, izdelavo visoke grede) opisujemo tako, da v podtemah navajamo njihove korake/faze. Podteme moramo razvrstiti po časovnem zaporedju. Dejanja v korakih poimenujemo z glagoli v sedanjiku (navadno v 1. osebi množine); s sedanjikom izražamo njihovo ponavljanje oz. časovno nedoločenost. Zaporedje dejanj pogosto izrazimo s časovnimi izrazi, npr. najprej, nato, potem, vmes, na koncu, nazadnje.
prvine stvarnosti
PODTEME (več)
Za razmislek o opisovanju prvin stvarnosti preletite besedila v 4. nalogi na str. 117 in nato dopolnite drugo trditev v 5. nalogi – določite, v katerem besedilu iz 4. naloge sporočevalec opisuje prvino stvarnosti, in pojasnite svojo izbiro.
– samostalniki s konkretnim pomenom – pridevniki za obliko, barvo, velikost – pomensko nepopolni/prazni glagoli v brezčasnem sedanjiku
112
SPORAZUMEVANJE
SPORAZUMEVANJE
113