NALOGE
Zebe me.
Zapri okno.
ČIC
Za razmišljanje o odkritem in prikritem načinu izrekanja namena rešite naloge 4–6 na str. 108.
ZLI
Ko sporočevalec tvori daljše besedilo, pogosto izraža različne namene, zato opravlja različna govorna dejanja (v javnem intervjuju npr. pozdravi sogovorca, nato se mu zahvali za obisk, mu predstavi občinstvo, mu postavi vprašanje, se strinja z njegovim mnenjem). Vendar pa besedilo po navadi tvori z enim prevladujočim namenom (intervju npr. vodi zato, da bi mu sogovorec nekaj povedal, ne pa zato, da bi navezal stik z njim, da bi spoznal občinstvo). Zlasti v zapisanih besedilih izraža svoj prevladujoči namen tudi z zgradbo besedila (prim. značilno zgradbo uradne prošnje). Za razmislek o namenu tvorcev daljših besedil rešite 7. in 8. nalogona str. 109.
RA
DOBRO JE VEDETI
2.
DE
3 da bi mi to povedal.
Sogovorcu nekaj prisegam zato,
4 da bi vedel, kaj menim o tem.
Sogovorcu nekaj hvalim zato,
5 da bi vedel, kako ga doživljam.
Sogovorcu izrečem sožalje zato,
6 da bi mi to verjel.
Sogovorcu izrazim svoje razočaranje nad nekom zato,
7 da bi tudi on to vedel.
Kaj dela sporočevalec z naslednjimi povedmi? Povežite.
Seveda ti do večera pošljem svoje izpiske.
Baraba!
Seja se je končala ob 15.30.
Tega ne kaži nikomur.
Kje se lahko prijavim na tečaj?
Hvala za pomoč.
b) Tvoja frendica? OMG!
Moja frendica.
Lajkajte me.
Valda. Fensi. Sorči!
1 naslovniku nekaj zagotavlja 2 naslovnika k nečemu poziva 3 z naslovnikom se povezuje 4 naslovniku prikazuje svoje mnenje o nekom/nečem 5 naslovniku prikazuje svoje doživljanje nekoga/nečesa 6 naslovnika nekaj sprašuje 7 naslovniku prikazuje svoje védenje o nekom/nečem
LO V
Ne pozabimo pa, da tudi prejemnik sprejema besedilo z določenim namenom – npr. zato, – da bi izvedel, • kaj tvorec besedila ve o nekom/nečem, in bi si prejemnik to zapomnil, • kaj tvorec besedila meni o nekom/nečem, in bi prejemnik se z njim strinjal, • kako tvorec besedila doživlja koga/kaj, in bi prejemnik sočustvoval z njim, • kako trdno je tvorec besedila prepričan o nekom/nečem, in bi mu prejemnik to verjel, • kaj mu tvorec besedila svetuje, da naj naredi, in bi prejemnik to naredil, • ali tvorec besedila želi biti povezan z njim, in bi prejemnik ostal v stiku z njim, – da bi se zabaval ali – da bi razmišljal o sebi in življenju nasploh.
Sogovorcu nekaj predlagam zato,
3.
Kako bi sogovorca pozvali vljudneje? Pridi sem.
Daj mi mir. Pazi, avto!
V katerih okoliščinah je pozivanje z velelnikom dopustno/ustrezno?
DE
NA
LO V
Znanje o namenih sporočevalca, ki ste ga pridobili v tem delu poglavja Sporazumevanje, lahko uporabite pri vsakdanjem sporazumevanju in pri obravnavi tistega dela poglavja Besedilo, v katerem so predstavljene značilnosti prikazovalnih, zagotavljalnih, poizvedovalnih, pozivnih in povezovalnih besedil.
2 da bi to naredil.
a) Delo ste odlično opravili.
Sporočevalec lahko govori ali piše tudi zato, da bi se prejemnik zabaval ali da bi razmišljal o sebi in življenju nasploh. Zato govori šale ali piše pesmi, novele, romane, scenarije za filme ipd. Obstajajo pa tudi ljudje, ki navežejo stik z drugim samo zato, da bi ga ogoljufali – tj. da bi ga pripravili do dejanja, ki bi koristilo njim, drugemu pa bi škodovalo. Sporočevalci s takim namenom po navadi delujejo tako, da prejemnika zmedejo/zapeljejo s prikritim načinom izrekanja namena, z izrekanjem lažnih podatkov, neuresničljivih obljub, neutemeljenih trditev in nepristnih čustev, s pozivanjem k nemoralnim in škodljivim dejanjem, z vzbujanjem občutkov krivde, z izsiljevanjem in drugimi oblikami nasilja … Zato je za prejemnika zelo pomembno, da pozna te strategije goljufov/manipulatorjev in da zmore besedilo kritično presojati – le tako namreč lahko prepozna nemoralni namen goljufov, sebe pa obvaruje pred čustveno, finančno, telesno … zlorabo.
Sogovorcu zašepetam neki podatek zato,
A
Prosim te, da zapreš okno.
A
z glagolom rekanja v 1. osebi sedanjika
1 da bi ostal povezan z mano.
ČIC
implicitno
Sogovorca nekaj vprašam zato,
ZLI
eksplicitno
prikrito/posredno
S katerim namenom opravljate govorna dejanja, navedena v levem stolpcu? Povežite.
RA
odkrito/neposredno
1.
NA
IZREKANJE SPOROČEVALČEVEGA NAMENA
Glede na prejemnikov namen ločimo več vrst sprejemanja besedila, npr. doživljajsko, terapevtsko ali kritično. Najvišja stopnja sprejemanja besedila je kritično poslušanje oz. branje. (O tej vrsti in tudi o drugih vrstah poslušanja in branja boste več izvedeli v podpoglavju Sprejemanje enogovornih besedil.) 106
SPORAZUMEVANJE
SPORAZUMEVANJE
107