BESEDNI JEZIK
Besede so dogovorjena znamenja iz glasov ali črk, s katerimi kaj poimenujemo (npr. z besedo mačka poimenujemo domačo žival, ki lovi miši; z besedo ker poimenujemo vzročno razmerje med dvema dejanjema; z besedo jaz pa poimenujemo sporočevalca). Z besedami torej damo pojavom ime. Pojavov ne moremo poimenovati s poljubnimi besedami, temveč moramo upoštevati dogovor v okviru posamezne jezikovne skupnosti, ker se sicer ne bi razumeli.
RA
Temeljna enota besednega jezika je beseda. Vendar pa se ljudje ne sporazumevamo le s posameznimi besedami (npr. priljubljen, glasben, skupina, imeti, koncert), temveč jih povežemo oz. skladamo v višje enote (npr. v besedne zveze, stavke, povedi) in te izgovorimo ali napišemo. Zato pri sporazumevanju z besednim jezikom upoštevamo tudi pravila – ta so dveh vrst, in sicer: pravila za skladanje besed v višje enote (t. i. slovnična pravila) in pravila za zvočno oz. pisno oblikovanje besed in višjih enot (t. i. pravorečna in pravopisna pravila).
DE
slovar
slovnica
za zvočno oz. pisno oblikovanje besed in višjih enot
JEZIK
ČIC
Rekli smo, da je beseda temeljna enota besednega jezika. Vendar pa za tvorjenje in sprejemanje besedil v danem jeziku ni dovolj le to, da obvladamo besede danega jezika. Obvladati moramo tudi njegova slovnična, pravorečna in pravopisna pravila. pravorečje
pravopis
Za razmislek o obvladanju slovenskih besed ter slovničnih, pravopisnih in pravorečnih pravil rešite 1. in 2. nalogo na str. 13.
10
Za razmislek o tem, kako se znajdete v slovarjih, rešite 5. nalogo na str. 14.
DE
LO V
pravila
za skladanje besed v višje enote
Besede danega jezika so zbrane in popisane v posebnih knjigah, slovarjih. Slovarji so enojezični ali dvojezični, redkeje večjezični; so splošni ali posebni (npr. pravopisni, etimološki, sinonimni). V enojezičnih splošnih slovarjih (kot je Slovar slovenskega knjižnega jezika) so besede danega jezika opisane – ob vsaki besedi so navedene njene oblikovne lastnosti, izgovor, slogovna zaznamovanost in njeni pomeni, ponazorjeni s primeri iz besedil. V dvojezičnih slovarjih (npr. v slovensko-angleškem) pa so ob besedah izhodiščnega jezika navedene njihove ustreznice v ciljnem jeziku.
NA
SESTAVA BESEDNEGA JEZIKA
besede
Za razmislek o obvladanju pomena slovenskih besed rešite 3. in 4. nalogo na str. 13.
LO V
NA
Besedni jezik je torej ustaljen sistem besed in pravil, s pomočjo katerih lahko ustrezno tvorimo in pošiljamo ter sprejemamo in razumemo ustna in pisna besedila.
V jezikih prevladujejo večpomenske besede. Enopomenske besede so redke – večinoma so to strokovni izrazi oz. têrmini (npr. glagol jezikosl. pregibna beseda, ki izraža dogajanje ali potekanje v času, naklonu in načinu).
ZLI
ZLI
Za ljudi je temeljno sredstvo sporazumevanja besedni jezik. Naučimo se ga iz okolja in ga uporabljamo pri vsakdanjem sporazumevanju v družbi. Nato ga v šoli načrtno opazujemo, teoretično spoznavamo njegova pravila ter se urimo v sprejemanju in tvorjenju raznih besedil. Tako si bogatimo jezikovno znanje in zato jezik uspešneje uporabljamo. Če pri tem naletimo na težave, si lahko pomagamo z elektronskimi ali tiskanimi jezikovnimi priročniki, z jezikovnimi svetovalnicami ali s pregledovalniki/ črkovalniki/prevajalniki/velikimi jezikovnimi modeli.
Vsaka beseda nekaj pomeni. Večina besed nima enega samega pomena, temveč jih ima več (prim. konj 1. domača žival, ki se goji zlasti zaradi vprege in ježe, 2. velik, neroden človek, 3. šahovska figura, ki se polaga na polje za dve mesti naprej in eno vstran, 4. telovadno orodje z ročaji ali brez njih za gimnastične vaje, preskok).
RA
ČIC
A
Iz besed KONCERT, GLASBEN, PRILJUBLJEN, SKUPINA, IZ, NOVA GORICA, UDELEŽITI SE, SOBOTA, PREJŠNJI, KLJUB, VREME, SLAB, TUDI, VELIKO, MLAD, IZ, NOVO MESTO tvorite poved (napišite jo s pisanimi črkami).
A
Beseda ima tako kot vsako znamenje dve neločljivo povezani strani: pomensko/pojmovno in tvarno/ materialno (tj. izgovor, zapis). Obe strani besed se z učenjem jezika prenašata iz roda v rod.
Slovnična pravila nas učijo, kako povezujemo besede v višje enote (tj. v besedne zveze, stavke, povedi) in kako pri tem spreminjamo njihovo obliko (npr. hiša v mestu – ne: *hiša v mesto; Pet planincev se še ni vrnilo. – ne: *Pet planincev se še niso vrnili.). Slovnična pravila so v jezikih zelo različna. Večino tistih za prvi/materni jezik se mimogrede naučimo že v otroštvu,za tuji jezik pa se jih moramo zavestno učiti, vendar jih v rabi po navadi ne obvladamo tako dobro kot za prvi/materni jezik.
JEZIK
11