Skip to main content

NPB 1PLUS DU 06-07

Page 1

KAJ JE JEZIK

Včasih se sicer sporazumevamo tudi drugače: Če se s prijateljem ali prijateljico dogovorimo za določeni način zvonjenja, že po zvonjenju vemo, kdo je prišel ali poklical po telefonu; policistovo gibanje v križišču voznikom pove, ali naj peljejo ali čakajo; kadar umre sodelavec ali državnik, sporočimo svojo žalost z izobešenjem črne zastave ali spustimo državno zastavo na pol droga itd. Ti nebesedni znaki so dogovorjeni, zato vsem uporabnikom pomenijo isto.

človek

– socializacija – identiteta – razmišljanje – čustvovanje – sporazumevanje – opisovanje jezika = metajezikovna zmožnost

A

NEBESEDNI

človek

nebesedne prvine, ki spremljajo sporazumevanje v besednem jeziku

dogovorjeni nebesedni znaki za omejeno sporazumevanje

žival

opozarjanje samo na obstoječo stvarnost

LO V

Že grem!

Trubar ali prešeren?

ČIC

BESEDNI

RA

LO V

NA

Človeški jezik je večinoma besedni jezik, spremljajo pa ga tudi prvine nebesednega jezika – pri govorjenju zvočne (npr. glasnost, hitrost) in vidne (npr. kretnje, mimika, drža telesa), pri pisanju pa preglednice, grafi, fotografije, vrsta tiska, emodžiji ... A kljub temu je besedni jezik za ljudi temeljno sredstvo sporazumevanja (komunikacije).

ZLI

JEZIK

ZLI

Pomembno se je predvsem zavedati, – da nas jezik zaznamuje kot človeška bitja, saj je vse naše življenje zaznamovano z njim; – da nas vsak jezik, ki ga govorimo, še zlasti pa naš prvi/materni jezik, povezuje s skupnostjo, ki govori ta jezik – v jeziku se namreč zrcalijo njeni civilizacijski, kulturni, mišljenjski, doživljajski, vrednotenjski in vedenjski vzorci in te prenašamo z jezikom iz roda v rod; – da v jeziku razmišljamo, čustvujemo, sanjamo, obujamo spomine, načrtujemo, si kaj domišljamo ...; – da z jezikom navezujemo in ohranjamo stike z drugimi ljudmi; – da z jezikom povzročamo spremembe v družbi; – da z jezikom poimenujemo oz. ubesedujemo predmetnost okrog sebe; – da z jezikom tvorimo besedila in tako drugim sporočamo svoje znanje o čem, svoje mnenje o čem, svoje doživljanje česa, svoje hotenje po čem ipd.; – da s pomočjo jezika sprejemamo besedila drugih ljudi in tako spoznavamo njihovo znanje, mnenje, doživljanje, hotenje.

RA

Odgovor na vprašanje, kaj je jezik, je lahko zelo obsežen, odvisno od tega, kaj vse želimo o njem povedati.

Ljudje pa se sporazumevamo ne le o trenutni stvarnosti, temveč celo o pretekli, o načrtovani ali zaželeni oz. umišljeni, in to govorno, pisno ali celo gibalno (prim. kretnje gluhih). Imamo pa še eno zmožnost, ki je nima nobeno drugo bitje: z besednim jezikom lahko govorimo tudi o svojem jeziku in o jeziku drugih; pravimo, da imamo razvito metajezikovno zmožnost.

NA

ČIC

A

Na portalu Fran si v Slovarju slovenskega knjižnega jezika 2 (SSKJ2) oglejte slovarski sestavek besede jezik ter razmišljajte, o katerem pomenu te besede bomo govorili pri jezikovnem pouku in katere vloge ima jezik v vašem življenju.

Ne le človek, tudi živali imajo svoj jezik. Vendar se sporazumevajo v veliko manjšem obsegu kot človek, saj si sporočajo eno samo trenutno stvar (npr. trenutno nevarnost, trenutno oddaljenost ali smer plena/hrane) in na en sam način (tj. z nebesednimi znaki).

DE

DE

NALOGE 1.

Preberite izrek filozofa Ludwiga Wittgensteina: »Meje mojega jezika so meje mojega sveta.«

za kosilo bom ...

Kako razumete ta izrek? L. Wittgenstein (1889–1951)

Hej, draga

😴😍💐😋 6

JEZIK

JEZIK

7


Turn static files into dynamic content formats.

Create a flipbook
NPB 1PLUS DU 06-07 by Založba Rokus Klett, d.o.o. - Issuu