RA
LO V
NA
Statistična spremenljivka (znak, podatek) je vrednost ali lastnost statistične enote, ki jo proučujemo. Statistične spremenljivke so: • številske (numerične) – kvantitativne; celoštevilske (diskretne) in zvezne; • vrstne – ordinalne; • opisne (stvarne, atributivne) – kvalitativne.
Linijski diagram je diagram za opisovanje postopnega spreminjanja vrednosti nekega podatka, največkrat v daljšem časovnem obdobju.
Parameter je tipična vrednost, s katero opišemo celotno množico podatkov naenkrat.
Frekvenčni poligon uporabljamo za grafično ponazoritev frekvenčne porazdelitve. Podatki so lahko zvezni ali grupirani.
Frekvenca je posamezno število diskretnih statističnih enot iste vrednosti tega statistične spremenljivke.
Razsevni diagram je množica točk v ravnini, katerih abscisa in ordinata sta v funkcijski odvisnosti.
x=
Če se vrednosti statistične spremenljivke ponavljajo (k1 vrednosti x1 …), dobimo tehtano aritmetično sredino, ki jo izračunamo po formuli: m k x + k2x2 + … + kmxm ∑i = 1ki xi m = m ; ∑i = 1ki = n. k1 + k2 + … + km ∑i = 1ki
x= 1 1
Mediana m (središčnica) je tista vrednost statistične spremenljivke, pri kateri je pri negrupiranih podatkih polovica vrednosti večjih, druga polovica vrednosti pa manjših od nje.
Modus M (gostiščnica) je vrednost podatka, ki se v množici vseh vrednosti ponavlja najpogosteje. Za grupirane podatke namesto modusa poiščemo modalni razred, to je tisti razred, ki ima največjo frekvenčno gostoto oz. mu ustreza ploščinsko največji pravokotnik v histogramu.
Natisnite to stran
Diagram kvartilov (škatla z brki) je pravokotnik med dvema daljicama nad številskim trakom, na katerem so označeni minimalna in maksimalna vrednost podatkov ter vsi trije kvartili.
Mere razpršenosti Variacijski razmik R je razlika med največjo xmax in najmanjšo xmin vrednostjo podatka. R = xmax – xmin
Varianca σ2 je povprečje kvadratov odmikov podatkov od srednje vrednosti. Večja je varianca, bolj so podatki razpršeni. (x1 – x)2 + (x2 – x)2 + … + (xn – x)2 = n ∑n (x – x)2 = i =1 i . n
σ2 =
Standardni odklon σ (standardna deviacija) je kvadratni koren iz variance.
Če je diskretnih podatkov zelo veliko ali če so podatki zvezni, jih združimo v frekvenčne razrede.
Pove, koliko podatkov je doseglo manjšo vrednost od zgornje meje frekvenčnega razreda.
Medčetrtinski razmik IR je razlika med tretjim in prvim kvartilom; IR = Q3 – Q1.
CA
x1 + x2 + … + xn 1 = n ∙ ∑ni= 1xi. n
Frekvenčni razred
Kumulativna frekvenca
Kumulativni graf je grafični prikaz kumulativnih vrednosti.
Aritmetična sredina x (povprečje) je kvocient vsote vseh vrednosti statistične spremenljivke s številom teh vrednosti. Če so vse vrednosti različne, aritmetično sredino izračunamo po formuli:
Tretji kvartil Q3 je mediana desne polovice podatkov.
IČI
CA
Histogram je diagram za prikazovanje grupiranih podatkov. Pri tem ni pomembno, ali so širine frekvenčnih razredov enake. Meje razredov narišemo na vodoravni osi, frekvence posameznih razredov pa na navpični osi. Tako nastanejo pravokotniki, ki so drug ob drugem, ploščina posameznega pravokotnika pa je sorazmerna frekvenci tistega razreda.
ZL
Vzorec je podmnožica, katere elementi predstavljajo največjo možno mero značilnosti celotne množice. • Reprezentativni vzorec so elementi iz osnovne množice, izbrani so tako, da so v njih zajete vse značilnosti osnovne množice. • Slučajni vzorec so vsi elementi osnovne množice, ki imajo enako možnost, da bodo izbrani.
IČI
Statistične enote so elementi populacije.
Srednje vrednosti
ZL
Stolpčni diagram je diagram, kjer so podatki, ki so razvrščeni v veliko frekvenčnih razredov ali lahko dosežejo veliko različnih diskretnih vrednosti, opisani s stolpci. Lahko so pokončni, ležeči, sestavljeni in strukturni.
Statistična populacija je množica, ki jo statistično proučujemo.
Prvi kvartil Q1 je mediana leve polovice podatkov.
RA
Osnovni pojmi
Kvartili
NA
Krožni diagram ali strukturni krog je diagram, kjer celota pomeni 360 stopinj, središčne kote, ki pripadajo posameznim vrednostim, pa dobimo s procentnim računom.
323
Ne pozabite!
LO V
Diagrami
DE
Ne pozabite!
DE
322
Širina frekvenčnega razreda dk je razlika med zgornjo zk in spodnjo mejo sk razreda: dk = zk – sk. z +s
Sredina frekvenčnega razreda xk = k 2 k .
σ= =
(x1 – x)2 + (x2 – x)2 + … + (xn – x)2 = n ∑in = 1(xi – x)2 . n
Natisnite to stran