ZL
Indijski matematiki so v 5. stoletju v računanje uvedli število 0 (ničla) in skupaj z naravnimi števili zgradili številski sistem, kot ga poznamo danes. Arabski učenjaki so ta številski sistem v srednjem veku prinesli v Evropo.
NA
Volčja kost, ki jo je na Češkem leta 1937 našel arheolog Karl Absolom.
DE
LO V
Zapisovanje števil z vrezovanjem črtic na palico (rovaš) se je ponekod ohranilo do današnjih dni. V nekaterih krčmah natakarji še vedno za vsak izdan vrček piva s kredo narišejo črtico na tablo
Babilonska številska pisava 1
2
10
3
11
4
12
5
20
6
30
7
40
50
Rimska številska pisava 8
9
59
Egipčanska številska pisava
1
10
102
103
104
105
V srednjem veku so števila ponazarjali tudi s prsti na rokah. Ena od ponazoritev števil z roko je bila objavljena v tiskani knjigi Luca Paciolija Summa Arithmeticae leta 1494. Na podlagi take ponazoritve si je neznani srednjeveški pesnik
106
I . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 II . . . . . . . . . . . . . . . 2 III . . . . . . . . . . . . . . . 3 IV . . . . . . . . . . . . . . . 4 V . . . . . . . . . . . . . . . 5 VI . . . . . . . . . . . . . . . 6 VII . . . . . . . . . . . . . . 7 VIII . . . . . . . . . . . . . . 8 IX . . . . . . . . . . . . . . . 9 X . . . . . . . . . . . . . . 10 L . . . . . . . . . . . . . . 50 C . . . . . . . . . . . . . 100 D . . . . . . . . . . . . . 500 M . . . . . . . . . . . . . 1000
Majevska številska pisava
Prvi mehanski računski stroj je leta 1642 sestavil Blaise Pascal, ko je imel komaj 19 let. S tem strojem je bilo mogoče seštevati in odštevati 6-mestna števila. Leta 1673 je Gottfried Wilhelm Leibniz skonstruiral računski stroj, ki je znal tudi množiti in deliti. V začetku 19. stoletja je Charles Babbage izumil računski stroj, ki je že spominjal na moderni računalnik. Imenoval ga je diferenčni stroj.
CA
Zgodovina celih števil je mnogo mlajša od zgodovine naravnih števil. Matematiki si niso mogli predstavljati negativne dolžine, ploščine ali prostornine. Nemški matematik Michael Stiefel je negativna števila imenoval numeri absurdi (nesmiselna števila), Gerolamo Cardano pa numeri ficti (namišljena števila). Še René Descartes v 17. stoletju ni priznaval negativnih rešitev enačb in jih je označeval z racines fausses ali neprave rešitve. Za razliko od težav v Evropi so Maji znak za nič poznali že pred skoraj 2000 leti, Babilonci pa so zanj uporabljali kar prazen prostor.
IČI
Maji, Inki in Azteki so uporabljali povsem drugačne številske sestave.
Za prvo pravo računalo v zgodovini štejemo abak. To je bila gladka, s prahom posuta plošča, na katero so v mnogih starih kulturah s trščico pisali števila in risali geometrijske konstrukcije. Ime najbrž izvira iz hebrejske besede abak, ki pomeni prah. Najstarejši ohranjeni primerki abakov so stari 2300 let. Na plošči so bile narisane vodoravne črte, ki so pomenile mesta v desetiškem sestavu. Na črtice so polagali kamenčke iz peščenca ali kalkule (lat. calculus), zato se je računanja oprijelo ime kalkulacija.
ZL
IČI
CA
Stari Egipčani, Babilonci in Sumerci so bili med prvimi civilizacijami, ki so razvili simbolični zapis za naravna števila. Babilonci so uporabljali številski sistem z osnovo 60 (šestdesetiški sistem), medtem ko so Egipčani, Kitajci, Grki in Rimljani uporabljali desetiški sistem.
RA
Štetje se je pojavilo že mnogo prej, ko so ljudje šteli predmete tako, da so na palice delali zareze. Eden najstarejših arheoloških dokazov za to je pavijanova stegnenica z 29 zarezami, ki so jo našli v gorovju Lebembo v Afriki in je stara približno 53 000 let. Trideset tisoč let pa je stara volčja kost s 55 zarezami v skupinah po pet, najdena na Češkem.
ob točilni mizi, ob slovesu pa gostom zaračunajo zapitek.
RA
Poznavanje naravnih števil sega daleč v zgodovino. Velike prelomnice v razvoju človeštva so začetek kmetovanja (8000 let pr. Kr.), žganje gline (6500 let pr. Kr.) in uporaba kolesa (2700 let pr. Kr.).
NA
Naravna in cela števila
William Mauchly ter slavni matematik in logik madžarskega rodu John von Neuman leta 1946. ENIAC (Electronic Numerical Integrator And Computer) je bil težak kar 30 ton in je bil postavljen na približno 200 kvadratnih metrih, sestavljalo pa ga je kakih 18 000 elektronk. Po izdelavi prvega integriranega vezja (silicijev čip) pri podjetju Texas leta 1958 se je začelo računalništvo tako hitro razvijati, da ENIAC danes, dobrega pol stoletja pozneje, po hitrosti in moči prekašajo že ceneni osebni računalniki.
Prvi mehanski računski stroj je leta 1642 sestavil Blaise Pascal.
LO V
2
v enem od svojih stihov takole zaželel dolgega življenja: »Daj Bog, da si nekoč lahko pokažem leta z desno roko.« (To pomeni, da bo živel vsaj 100 let.) Spomin na ponazarjanje števil s prsti se je ohranil v angleškem jeziku, v katerem digit pomeni cifra (lat. digitus – prst), z računalniškim izrazjem pa je beseda digitalen prišla tudi k nam.
Prvi pravi elektronski računalnik so zasnovali ameriška inženirja John Presper Eckert in John
Inkovska številska pisava
DE
30
Azteška številska pisava
V srednjem veku so števila ponazarjali tudi s prsti na rokah.
4T 4S
1
2
3
4
5
5D 6E
20
400
8000
10
31