Japonska
Evropa
Indija
ZDA
ostali svet
Zgled 2
a) Koliko pilotov je zaposlenih v tej družbi?
vsa živila kmetijske surovine
0,4
Afrika
40 30 20
Azija in Oceanija
10 2030
2035
0
2040
25
IČI
2025
CA
Amerika
50
75
100
Delež proizvodnje na treh celinah (diagram z ležečimi strukturnimi stolpci)
RA
400
500
Frekvenca 24 21 17 24 9
NA
Največ 200 h leti 62 pilotov.
c) Koliko pilotov leti med 400 in 500 h?
LO V
9–9:3=6
24 : 3 + 9 = 17
Več kot 300 h leti 17 pilotov.
d) Koliko pilotov leti manj kot 50 h? Manj kot 50 h leti 12 pilotov.
b) Narišimo histogram.
20 frekvenčna gostota
Med 400 in 500 h leti 6 pilotov.
č) Koliko pilotov leti več kot 300 h?
DE
DE
300 čas [t]
Iz frekvenčne gostote izračunamo frekvence; 100 ∙ 0,24 = 24, 50 ∙ 0,42 = 21 itn.
24 + 21 + 17 = 62
Frekvenčna gostota 16 20 14 6 3
Frekvenčna gostota je kvocient frekvence in časa, ker je ploščina posameznega pravokotnika enaka produktu frekvence in časa.
200
b) Koliko pilotov tedensko leti največ 200 h?
a) Dopolnimo preglednico.
Frekvenca 8 10 7 9 6
100
Vseh zaposlenih pilotov je 95.
V preglednici so zapisana števila poškodovanih in ure čakanja na reševalno vozilo določenega dne.
Čas (t[h]) 0 < t ≤ 0,5 0,5 < t ≤ 1 1 < t ≤ 1,5 1,5 < t ≤ 3 3<t≤5
0
Čas (t[h]) 0 < t ≤ 100 100 < t ≤ 150 150 < t ≤ 200 200 < t ≤ 350 350 < t ≤ 500
Grupirane podatke grafično najlaže predstavimo s histogramom. Pri tem ni pomembno, ali so širine frekvenčnih razredov enake ali ne. Meje razredov narišemo na vodoravni osi, frekvence posameznih razredov pa na navpični osi. Tako nastanejo pravokotniki, ki so drug ob drugem, ploščina posameznega pravokotnika pa je sorazmerna frekvenci tistega razreda. Zgled 1
0,1 0
ZL
Napoved prodaje električnih osebnih vozil (diagram s pokončnimi strukturnimi stolpci)
0,2
IČI
50
0,3
ZL
rude, kovine, dragi kamni in nemonetarno zlato
60
RA
predelano blago
CA
goriva
NA
Kanada
70
0 2020
Histogram opisuje tedensko število ur letenja pilotov letalske družbe Easyair.
LO V
milijoni 80
Kitajska
frekvenčna gostota
292
15 10 5 0
0
1
2 3 število ur
4
5
Za opisovanje postopnega spreminjanja vrednosti nekega podatka, največkrat skozi daljše časovno obdobje, uporabljamo linijski diagram, frekvenčne porazdelitve pa ponazorimo s frekvenčnim poligonom. Podatki so lahko zvezni ali grupirani. V primeru grupiranih podatkov dobimo krivuljo tako, da povezujemo vrednosti sredin frekvenčnih razredov, v primeru zveznih podatkov pa krivulja predstavlja funkcijsko odvisnost podatka od časa. Frekvenčni poligon je lahko sestavljen iz več krivulj, da je možna primerjava vrednosti, lahko pa je tudi kombiniran z diagramom s stolpci.
293