RA
NA
Celoten razpon podatkov zajamemo z določenim številom frekvenčnih razredov, ki so ponavadi enako široki, ni pa nujno. Podatek z največjo vrednostjo označimo z xmax, podatek z najnižjo vrednostjo pa xmin. Če so podatki zvezni, so frekvenčni razredi kar intervali na abscisni osi.
LO V
Širina k-tega frekvenčnega razreda dk je razlika med zgornjo zk in spodnjo sk mejo razreda: dk = zk – sk.
Če so razredi enako široki, določimo njihovo širino tako, da celoten razpon podatkov xmax – xmin delimo z ustreznim naravnim številom (odvisno od primera). Pomemben podatek je tudi sredina frekvenčnega razreda: z +s
xk = k 2 k . Poglejmo si primer iz mestne četrti Brdo, kjer se je v kratkem obdobju zgodilo več nezgod s hudimi poškodbami ponesrečencev. Policija je želela ugotoviti vzroke nesreč in je naročila posebno raziskavo pri neodvisni organizaciji. Raziskovalci so najprej zbrali podatke o vseh nesrečah v zadnjih dveh letih in naredili spisek starosti ponesrečencev, ki je vseboval kar 86 primerov.
47 22 14 67 57 8 29
7 127 11 63 10 4 9
18 21 60 46 11 35 15
59 14 29 12 17 28 14
46 62 34 51 31 17 64
10 15 21 8 22 53
53 59 35 16 60 22
19 16 28 63 5 20
37 20 6 49 6 16
55 52 44 54 33 54
Iz tako zapisanih podatkov ni bilo mogoče razbrati nobene zakonitosti, zato so jih uvrstili v skupine po 10 let. II
CA
0–9 10–19 20–29 30–39 40–49 50–59 60–69 70–79 80–89 I … 120–130 I
II IIII IIII I
IČI
Ű kaj je kumulativna frekvenca.
31 59 42 13 32 64 18
III III
ZL
Kadar je diskretnih podatkov zelo veliko ali so podatki zvezni, jih združujemo v skupine ali frekvenčne razrede.
Ű kaj je relativna frekvenca,
28 57 23 9 11 56 7
RA
ZL
Vsota vseh absolutnih frekvenc mora biti vedno 100 % oziroma 1.
Ű kaj je frekvenčni razred,
10 8 37 87 6 14 23
V preglednici sta bila tudi dva podatka, ki sta pomembno odstopala od ostalih. V enem primeru je bil ponesrečenec res star 87 let (med vožnjo ga je zadela kap), v drugem primeru pa je prišlo do napake pri vnašanju (lahko bi bil podatek 12, 27 ali 127). Oba primera so izločili kot mejna primera ali osamelca.
NA
IČI
Število diskretnih statističnih enot iste vrednosti imenujemo frekvenca f ali tudi absolutna frekvenca te statistične spremenljivke.
Ű kaj je (absolutna) frekvenca,
287
LO V
CA
Podatki, pridobljeni v posamezni raziskavi, so največkrat neurejeni in nepregledni, zato jih moramo urediti oz. narediti pregledne. Če jih ni veliko, jih uredimo po velikosti, drugače jih združujemo v skupine. Kako ravnati z njim, je precej odvisno od samih podatkov; ali so diskretni ali zvezni.
Spoznali boste:
Prejšnjo preglednico so preoblikovali v histogram s številkami in slika je postala še jasnejša. 0–9 10–19 20–29 30–39 40–49 50–59 60–69
4 5 6 6 6 7 7 8 8 8 9 9 0 0 0 1 1 1 2 3 4 4 4 4 5 5 6 6 6 7 7 8 8 9 0 0 1 1 2 2 2 3 3 8 8 8 9 9 1 1 2 3 4 5 5 7 7 2 4 6 6 7 9 1 2 3 3 4 4 5 6 7 7 9 9 9 0 0 2 3 3 4 4 7
DE
Urejanje in grupiranje podatkov
DE
286
Podatke iz histograma s številkami ponavadi predstavimo še s preglednico, ki ji rečemo frekvenčna porazdelitev. Vsaki vrednosti ali vsaki skupini vrednosti pripišemo število posameznih enot s to vrednostjo ali frekvenco.
V histogramu s številkami so podatki bolje urejeni kot prej, saj se pri posameznih deseticah natančno vidijo enice. Tako podatek 7 v tretji vrstici predstavlja starost 37, v četrti pa 47. Podatki so urejeni tudi po velikosti.