284
možgani
ZL
RA
6. Statistični test pokaže, ali model dovolj dobro opisuje problem.
Populacija izhaja iz latinske besede populus, ki pomeni ljudstvo. Prve statistične raziskave so bile ravno ljudska štetja. Zadnji popis prebivalcev Slovenije je bil leta 2002.
»Laži, grde laži in statistika!« je ob neki priložnosti vzkliknil ministrski predsednik kraljice Viktorije, Benjamin Disraeli. Marsikomu je ušla na račun statistike še kakšna bolj krepka. Neki šaljivec pa je izjavil: »Statistika je kakor bikini; pokaže, kar se sme videti, bistveno pa zakrije.«
CA
DE
DE
LO V
7. Po potrebi matematični model dopolnimo ali popravimo in nadaljujemo pri točki 3.
Vrednost ali lastnost statistične enote, ki jo proučujemo, imenujemo statistična spremenljivka, znak ali podatek. Podatki, ki jih zbiramo, so ponavadi številski (numerični): npr. številka čevlja, obseg pasu, višina, teža, starost (če se omejimo na raziskavo o ljudeh). Lahko pa so tudi vrstni (ordinalni): npr. stopnja izobrazbe, ocena zadovoljstva. Pogosto pa nas pri neki množici ljudi zanima npr. spol, rojstni kraj, državljanstvo, izobrazba, stalno bivališče, mesto zaposlitve, poklic itd. Vsi ti podatki so opisni (stvarni, atributivni). Ker so za obdelavo najbolj primerni številski ali vrstni podatki, imajo statistični uradi posebne šifrante, s katerimi neštevilske podatke prevedejo v številske. Številski podatki so dveh vrst: celoštevilski (diskretni); npr. številka čevlja, človekov IQ, davčna številka itn. in zvezni, ker lahko zavzamejo katero koli vrednost iz nekega intervala; npr. obseg pasu, višina, teža itn. (če se omejimo le na raziskave o ljudeh).
LO V
NA
5. Podatke primerjamo s pričakovanimi teoretičnimi učinki.
Množica, ki jo statistično proučujemo, se imenuje populacija. Elementi populacije so statistične enote. Populacija je lahko zelo številna množica, tako da je statistična raziskava na njej predraga ali celo neizvedljiva. Zato se postavi vprašanje, kako celotno množico predstaviti s podmnožico tako, da elementi podmnožice predstavljajo največjo možno mero značilnosti celotne množice. Taki podmnožici rečemo vzorec, njegove elemente pa moramo izbrati iz osnovne množice na poseben način, da je vzorec reprezentativen. Če imajo vsi elementi osnovne množice enako možnost, da bodo izbrani, je vzorec slučajen. Moč vzorca imenujemo numerus in ga označimo z N.
IČI
CA
4. Pridobiti moramo eksperimentalne podatke o delovanju modela.
IČI
Kaj se zgodi, če …? 7 popravljen oz. 3 spremenjen model hipoteze predvidevanja
statistika 6 preverja s testi, kako se model obnese v praksi
Ű vrste podatkov.
Na podlagi vzorca strokovnjaki naredijo statistično oceno, ki velja za celotno populacijo. Ta ocena ni absolutno natančna, ampak le bolj ali manj verjetna. Stopnja verjetnosti oz. natančnosti trditve za celotno populacijo je odvisna od vzorca in metode raziskave.
ZL
3. Pridobiti moramo čim več predvidevanj oz. hipotez (kaj se zgodi, če …).
matematični model
pričakovani rezultati 5
Ű razliko med populacijo in vzorcem,
RA
2. Zamislimo si matematični model.
2
4 rezultati opazovanj
285
1. Rešiti moramo realni problem.
premislek
rezultati eksperimentalno pridobljenih podatkov
Osnovni pojmi statistike
Populacija
NA
1 realni problem
Spoznali boste:
Vzorec