2
Črke slovenske abecede so postavljene v koordinatni sistem.
Točke, ki ležijo na abscisni osi, imajo ordinato enako nič (y = 0).
Točke, ki ležijo na ordinatni osi, imajo absciso enako nič (x = 0).
Točke T(x, x) ležijo na premici y = x (simetrala lihih kvadrantov).
Točke T(x, –x) ležijo na premici y = –x (simetrala sodih kvadrantov).
Zapišimo imena točk, ki imajo koordinate:
(1, –2) (3, –4) (6, –4) (3, 2) (–4, 1) T O Č K A
RENÉ DESCARTES (1596–1650)
Kartezični koordinatni sistem se imenuje po Renéju Descartesu, slavnem francoskem matematiku in mislecu, ki je imel latinski vzdevek Cartesius. Njegov oče je bil državni svetnik in dovolj bogat, da sinu ni bilo treba delati za preživetje in se je lahko posvetil študiju in potovanju. Odlično izobrazbo je dobil v jezuitskem kolegiju, kjer je preživel osem let. Rektor šole je kmalu odkril fantovo nadarjenost. Ker je bil izredno šibkega zdravja, mu je dovolil zjutraj malo dlje ostati v postelji. V tem času je Descartes intenzivno razmišljal in ta navada mu je ostala vse življenje. Tudi ideja o koordinatnem sistemu se mu je porodila zjutraj v postelji, ko je opazoval muho, kako je krožila po zraku. Domislil se je, da lahko v vsakem trenutku določi položaj muhe, če pozna tri med seboj pravokotne ravnine, ki se sekajo v eni točki. Svoja dognanja o tem je izdal v znameniti knjigi Geometrija in tako postavil temelje analitične geometrije.
Vsaka premica v ravnini razdeli ravnino na dve polravnini
Premici, ki tvorita koordinatni sistem, ravnino razdelita na štiri dele. Imenovali jih bomo kvadranti in jih oštevilčili od I do IV.
Zgled 3
Narišimo vse točke T(x, y) v ravnini, ki imajo: a) x ≥ 3 ⋀ y
