c) x + 3 < x + 5
Če na obeh straneh neenačbe odštejemo x in 3, dobimo izjavo 0 < 2, ki je vedno resnična. To pomeni, da tako neenačbo rešijo vsi x ∈ ℝ.
Množica rešitev je (–∞, ∞).
č) x + 5 < x + 3
Če na obeh straneh neenačbe odštejemo x in 5, dobimo izjavo 0 < –2, ki ni nikoli resnična. To pomeni, da taka neenačba nima nobene rešitve.
Množica rešitev je prazna množica ∅.
Obravnavanje linearnih neenačb
Podobno kot enačbe obravnavamo tudi neenačbe, je pa ena pomembna razlika. Pri enačbah se vprašamo, ali je izraz, s katerim želimo deliti, enak 0 ali je različen od 0. Pri neenačbah pa se bomo vprašali, ali je izraz, s katerim želimo deliti, večji od nič, enak nič ali manjši od nič. Če namreč neenačbo delimo z negativnim številom, se neenačaj obrne.
Zgled 1
Obravnavajmo neenačbo (1 – a) x < a – 1.
Sistemi linearnih neenačb
Če imamo dve neenačbi, rešimo vsako posebej, rešitev pa je presek obeh rešitev.
Zgled 1
Rešimo sistem neenačb 3x + 7 < –x – 1 ≤ x + 9
Najprej napišimo sistem tako, da se bo videlo dve neenačbi:
3x + 7 < –x – 1 –x – 1 ≤ x + 9
Zgled 2
(1 – a) x < a – 1 Najprej odpravimo oklepaje in ločimo neznanke od konstant.
x – ax < a – 1 Na levi strani izpostavimo x.
(1 – a) x < a – 1
Neenakost moramo deliti z 1 – a, vendar je ta izraz lahko pozitiven, negativen ali 0:
• če je 1 – a > 0 oz. a < 1, se znak neenakosti ohrani in dobimo rešitev x < –1,
• če je 1 – a < 0 oz. a > 1, se znak neenakosti obrne in sledi x > –1,
• če je a = 1, ne dobimo rešitve, ker za noben x ne velja 0 ∙ x < 0.
Obravnavajmo in rešimo neenačbo a2 x – a < 7ax – 12x – 3.
a2 x – a < 7ax – 12x – 3 Ločimo neznanke od konstant.
a2 x – 7ax + 12x < a – 3 Na levi strani izpostavimo x.
(a2 – 7a + 12) x < a – 3 Kvadratni izraz razcepimo po Viètovem pravilu.