4 CELINSKE VODE
V močvirjih rastejo rastline, ki so prilagojene na stalno ali občasno poplavljenost s površinsko vodo: šaši, rogoz, trstičje, močvirska logarica, vrbe in jelše. Več o močvirskih in vodnih rastlinah boš izvedel/-a na naslednjih straneh.
4
Kali in mlake nastanejo, ko se plitve kotanje, prekrite z glino ali ilovico1, napolnijo z vodo. Polnijo se z deževnico, nekatere pa tudi s podzemno vodo. Lahko so naravnega ali umetnega izvora, količina vode v njih lahko zelo niha. V daljšem sušnem obdobju se lahko tudi izsušijo.
ZANIMIVOSTI Kali na Krasu so v preteklosti služili zbiranju pitne vode, napajanju živine, pozimi pa tudi pridobivanju ledu, ki so ga lomili in prodajali v Trstu. Za spoznavanje kraških kalov so odlične poučne pohodniške poti: Pot devetih kalov, Od živine do divjadi, Pot vodnih zakladov. Šaši
Močvirske logarice Kal na Menini
Ekosistemi celinskih voda nas oskrbujejo s pitno vodo. V njih se voda filtrira in očisti nečistoč. Blažijo poplave, saj zadržujejo velike količine vode. So pomembna bivališča mnogim organizmom in postaje ptic selivk.
Bele vrbe
V zvezek preriši spodnjo preglednico. Vanjo napiši primere celinskih vodnih ekosistemov v Sloveniji. Za vsakega označi, ali gre za naravni ali umetni ekosistem, stoječo ali tekočo vodo, površinski ali podzemni ekosistem. Vse primere celinskih vodnih ekosistemov poišči tudi na zemljevidu.
Črna jelša
Primeri barij so Goreljek na Pokljuki, Lovrenška jezera na Pohorju in Češeniške gmajne pri Radomljah. Ljubljansko barje je bilo nekoč obsežno šotno barje, danes pa večino ravnice pokrivajo močvirni travniki in njive. Ohranili so se le posamezni majhni ostanki nekdanjega šotnega barja.
Vodni Primer vodnega Naravni/umetni ekosistem ekosistema v Sloveniji ekosistem Jezero Naravni ekosistem Jezero Umetni ekosistem Jezero
Stoječa/tekoča Površinski/podzemni voda ekosistem
Podzemni ekosistem
Barje Kal Potok Reka
Barje Goreljek na Pokljuki
Lovrenška jezera na Pohorju
ZANIMIVOSTI Katero jezero imenujemo morje, pa to ni? Mrtvo morje. Mrtvo morje je v resnici jezero – z vseh strani ga obdaja kopno in nima stika z nobenim morjem ali oceanom. Uvrščamo ga med slana jezera. Po slanosti je 10-krat bolj slano kot Jadransko morje. Če plavaš v njem, se skoraj ne moreš potopiti, ker je voda zaradi soli zelo gosta. Občutek imaš, kot da ležiš na napihljivi blazini.
Ljubljansko barje
ZANIMIVOSTI V preteklosti se ljudje niso zavedali pomena močvirij in barij. Ker so tla tam vlažna in revna z mineralnimi snovmi, so jih izsuševali ali zasipavali, da bi pridobili primerne površine za polja in pašnike. Barja in močvirja so zato danes med najbolj ogroženimi življenjskimi okolji. Slovarček
96
1 Ilovica je težka in manj rodovitna prst iz gline, pomešane s peskom.
97