4 CELINSKE VODE
Jezera so stoječe vodne površine, ki niso povezane z morjem ali oceanom. Vanje lahko priteka voda iz reke ali potoka, lahko se polnijo samo ob padavinah ali s podzemno vodo. Nekatera so naravnega izvora, nekatera pa je ustvaril človek (zadrževanje vode za namakanje ali proizvodnjo elektrike, zalitje izkopov premoga ali gramoza1).
ZANIMIVOSTI V Sloveniji je približno 1300 jezer s površino, večjo od 1 hektarja (1 hektar je 10 000 m2, kar ustrezna površini večjega nogometnega igrišča).
4
Podzemna jezera so kotanje v kraškem podzemlju, zalite z vodo. Takšna so jezera v Križni jami v bližini Cerkniškega jezera.
Najgloblje jezero v Križni jami je globoko 7 m.
Najbolj znani in največji naravni stalni jezeri v Sloveniji sta Bohinjsko jezero (levo) in Blejsko jezero (desno).
Poplavne ravnice so območja ob spodnjem toku reke ali potoka. Ob močnem deževju ali taljenju snega jih vsaj deloma poplavi voda, od tod njihovo ime. So pomemben življenjski prostor številnim rastlinskim in živalskim vrstam. Ker reka na tem območju odlaga mulj in blato, je prst rodovitna, zato ljudje tam običajno kmetujejo. Poplavne ravnice v Sloveniji so na primer Dravsko-Ptujsko polje, Mursko polje in Ljubljansko polje.
Največje umetno jezero v Sloveniji je Ptujsko jezero. Ustvarjeno je bilo z zajezitvijo reke Drave za proizvodnjo električne energije.
Presihajoča jezera so značilnost kraškega sveta. To so širša območja kotanjaste oblike, ki se občasno napolnijo z vodo iz podzemlja. Tak primer je Cerkniško jezero. Ko je območje jezera v celoti zalito z vodo, lahko vodna površina meri toliko kot 26 Blejskih jezer. Kadar dlje časa ni padavin, je območje lahko delno zalito z vodo, le vlažno ali pa popolnoma suho in poraslo s travo.
Dravsko-Ptujsko polje je poplavna ravnica ob reki Dravi.
Barja in močvirja so območja, kjer so tla stalno mokra ali prekrita z vodo. Barje se napaja večinoma z deževnico, ki vsebuje zelo malo mineralnih snovi, močvirje pa s površinsko in podzemno vodo, ki sta bogatejši z mineralnimi snovmi. Tla so zato na barjih revnejša z mineralnimi snovmi kot tla v močvirjih. Na takšne razmere so prilagojeni šotni mahovi in mesojede rastline.
Svetovno znano presihajoče jezero je Cerkniško jezero. Zanj domačini pravijo: »Jezero je, jezera nej.« Slovarček
94
1 Gramoz je drobno kamenje, uporabno za nasipe in betoniranje.
Šotni mah izloča snovi, ki povzročajo večjo kislost tal v šotnih barjih.
Mesojeda okroglolistna rosika dobi mineralne snovi iz žuželk, ki se ujamejo na lepljive kapljice.
95