4 CELINSKE VODE
Neživi dejavniki celinskih voda
Izvedi poskuse v naravoslovnem dnevniku na str. 22 in ugotovi, kaj vpliva na hitrost raztapljanja snovi.
Led in sneg iz visokogorja se začneta spomladi počasi taliti in ustvarjati potoke. Ti so izredno hladni in bistri. Medtem ko se pretakajo med skalami, ustvarjajo ozke struge in globoka korita ter s seboj odnašajo drobno kamenje in druge drobne delce. V tej vodi se raztaplja mnogo snovi. To je proces, pri katerem se v vodo primešajo trdne snovi, druge kapljevine in plini. Če v vodi ne bi bilo raztopljenih snovi, organizmi v njej ne bi preživeli.
Količino topljenca, ki se pri določeni temperaturi raztopi v topilu, imenujemo topnost. Raztopini, v kateri je raztopljena največja možna količina topljenca, pravimo nasičena raztopina. V taki raztopini se presežna količina topljenca izloči kot plin v ozračje ali kot trd ostanek (oborina) na dnu posode.
Raztopine Voda raztaplja snovi. To pomeni, da se snovi z vodo tako dobro zmešajo, da jih ne opazimo več. Če na primer v posodo z vodo zamešamo žlico kuhinjske soli, je čez čas ne vidimo več. Voda je v tem primeru topilo – snov, v kateri se druge snovi raztapljajo, sol pa topljenec – snov, ki se raztaplja v topilu. Ko se sol popolnoma raztopi v vodi, dobimo raztopino – zmes topila in topljenca. Raztopina je tudi jedilni kis. Je zmes vode (topilo) in ocetne kisline (topljenec). Tudi gazirane pijače so raztopine. So zmesi vode (topilo) in dodanih sladil, arom ter plina ogljikovega dioksida (topljenci).
ZANIMIVOSTI Urin, kri, slina in vse druge kapljevine v telesu so raztopine.
V določeni količini topila se raztopi le omejena količina topljenca. Koliko in kako hitro se raztopi, je odvisno od več dejavnikov, zelo pomembna je na primer temperatura topila, vplivajo pa tudi tlak, površina delcev topljenca in mešanje. Vse vode v naravi so raztopine.
240
180
120
60
0
0
20
40
60
80
Kako beremo diagrame?
86
V vodi se na raztapljajo vse snovi. Voski, olja, smole so na primer v vodi slabo topne snovi. So pa te snovi topne v drugih topilih, na primer v bencinu ali acetonu.
• Vodo brez raztopljenih snovi imenujemo destilirana voda. Pridobimo jo z izparevanjem. Destilirano vodo uporabljamo pri nekaterih vrstah likalnikov.
Metode ločevanja Čista snov je sestavljena iz ene same vrste delcev, zato ima enotno zgradbo in značilne lastnosti. V naravi ni veliko čistih snovi, večino jih pridobimo iz zmesi ali pripravimo v laboratoriju. Čisti snovi v naravi sta na primer zlato in žveplo, pridobljene pa kristalni sladkor, kuhinjska sol in druge.
0,008
A
Čiste snovi B
C
A + B
Zmesi B + C A + B + C
Trdno stanje
0,006
Kapljevinsko stanje
0,004
Mešanje Ločevanje
Plinsko stanje
0,002
0
10
Temperatura [°C] sladkor kalijeva sol natrijeva sol
ZANIMIVOSTI • Večina živih celic je sestavljena iz 70–90 % vode, v kateri so raztopljene različne snovi.
Zmesi, sestavljene iz dveh ali več različnih čistih snovi, lahko ločimo na posamezne čiste snovi, če poznamo njihove lastnosti. Od teh lastnosti je odvisen izbor metode ločevanja.
0,010
Topnost [g topljenca/100 g vode]
Topnost [g topljenca/100 g vode]
300
4
Raziskovanje raztapljanja
20
30
Temperatura [°C] kisik ogljikov oksid dušik
40
V vodi, ki jo zajamemo v potoku, lahko s prostim očesom opazimo veliko različnih stvari. Najdemo drobne kamne, rastline in živali, njihove dele in ostanke. Če bi želeli čisto vse, kar je v vodi, med seboj ločiti, bi morali uporabiti več metod ločevanja.
Topnost snovi je odvisna od temperature topila. Z višanjem temperature se v topilu raztopi več trdnih snovi (levi diagram), nasprotno pa se pri višji temperaturi iz raztopine hitreje izločajo plini (desni diagram).
87