3 VISOKOGORJE
Svetloba V visokogorju je ozračje redkejše, v njem je manj prašnih delcev. Sončna svetloba je močnejša, sence so ostrejše, barve pa pogosto bolj žive, ker zrak vpije ali odbije manj svetlobe. Barve odlično zaznava orel, ki vidi tudi ultravijolični del svetlobe. Ta je ljudem neviden. Dober vid mu omogoča, da z višine opazi manjše sesalce in jih preseneti. Tudi za mnoge druge živali je vid ključen za preživetje.
Ko svetloba zadene oviro, se od nje odbije. Odboj svetlobe lahko opazujemo na gladini mirnega jezera, na kateri lahko vidimo, da se svetloba okolice zrcali. Slika okolice se navidezno pojavi pod gladino in je obrnjena na glavo.
Sonce osvetli okolico, svetloba se odbija od predmetov v vse smeri, organizmi pa z očmi zaznajo odbito svetlobo. Ker je okolice veliko, so živali še posebej pozorne na premikanje. Med lovljenjem plena se ptice ujede postavijo tako, da jih plen ne vidi, ker mu sonce blešči v oči.
ZANIMIVOSTI • Periskop deluje zaradi odboja svetlobe od ogledal in omogoča pogled tudi izven neposredne vidne linije.
• Ko je sonce za
opazovalcem, se lahko opazovalčeva senca in mavrica pokažeta na oblaku ali megli. Temu pojavu pravimo glorija.
Ujemi zajčka na steni S svetlobo se tudi zabavamo. S poskusom, ki je opisan v naravoslovnem dnevniku na str. 20, ugotovi, kako lahko usmerjaš svetlobo.
Voda je optično gostejša snov od zraka. To pomeni, da se svetloba skozi vodo širi počasneje kot skozi zrak. Ko svetloba prehaja med dvema optično različnima snovema, spremeni smer. Temu pojavu pravimo lom svetlobe. Tudi lom lahko opazujemo v vodi – svinčnik je videti zlomljen na mestu, kjer prehaja iz zraka v vodo.
• Haló je svetel lok ali obroč, ki se pojavi okoli svetlečega telesa. Nastane zaradi loma in odboja svetlobe na ledenih kapljicah v zraku.
Barva telesa, ki jo vidimo, je odvisna od valovne dolžine, ki se odbije od njegove površine. Sončna svetloba prihaja iz vseh smeri in se tudi odbija v vse smeri, na shemi pa je zaradi preglednosti prikazan le odboj enega svetlobnega žarka.
Dober vid je pomemben pri iskanju hrane in medsebojnem sporazumevanju. Živali si veliko informacij izmenjajo z držo telesa, zasuki glave, položajem uhljev in repa. Dober vid jim omogoča, da se izogibajo nevarnostim. Kozorogi morajo na primer zelo dobro oceniti oprimke na steni, kjer si iščejo hrano, saj so padci zanje lahko smrtni.
76
77
3