3 VISOKOGORJE
Za preživetje v visokogorju je sluh zelo pomemben. Svizci se na primer sporazumevajo z glasnimi žvižgi, ki so hkrati tudi opozorilo za druge živali v bližini. Manj glasni so kozorogi. Ko zaznajo nevarnost, člane črede opozorijo s cviljenjem in piskanjem. Jeseni, v paritveni sezoni, se samci med boji oglašajo z globokim grgranjem in godrnjanjem. Z zvoki se sporazumevajo tudi starši in mladiči. Za sesalce, kamor uvrščamo tudi svizce in kozoroge, je značilen dobro razvit sluh. Veliki in gibljivi uhlji pripomorejo k usmerjanju zvoka v uho.
3
Vprašanja za ponovitev 1. Kaj je zvok in kaj ga povzroča? 2. S čim opisujemo zvočno valovanje? 3. Kako se zvok prenaša skozi snovi? 4. Ali bi v vesolju slišali trk dveh teles? Odgovor utemelji. 5. Kaj sluh omogoča živalim? Pojasni na treh primerih. 6. Živali na spodnjih slikah razvrsti od tiste, ki sliši najbolje, do tiste, ki sliši najslabše. Kaj bo kriterij?
Oglašanje svizcev
Svizec
Planinski zajec
Gad
Gams
razredčine zgoščine
Povzetek Živali si številne informacije izmenjajo z zvokom. Glasove oddajajo na različne načine, na primer s tresenjem glasilk, udarjanjem z rogovi ali kopiti. Večina živali oddaja zvoke v ožjem frekvenčnem območju, kot jih sliši. Zvok, ki ga proizvedejo, se širi v vse smeri. Z ušesi ga zaznavajo in se na podlagi prejetih informacij ustrezno odzovejo.
Zvok se širi v vse smeri in ga z ušesi zaznava mnogo organizmov, tudi plenilci.
Pri pticah je sluh dobro razvit in dobro slišijo, čeprav nimajo uhljev. Tudi plazilci nimajo uhljev. Kače na primer ne slišijo glasov, zaznajo pa tresljaje. Tresljaji se po telesu prenesejo do ušesa. Gad tako zazna planinčeve korake kot tresenje podlage in se zato umakne v skrivališče.
ZANIMIVOSTI Sove imajo eno uho nekoliko bolj naprej in višje kot drugo. To jim omogoča natančno določanje smeri, iz katere prihaja zvok.
74
Povečaj si uhlje Iztegni roke in prste stisni skupaj. Nato dlani s palcema zatakni za oba uhlja. Dlani obračaj v vse smeri in poslušaj zvoke v okolici. Opiši opažanja.
75