3 VISOKOGORJE
Koža sesalca
Tudi koža kozorogov je iz dveh plasti – povrhnjice in usnjice. Iz povrhnjice, ki je ugreznjena v usnjico, izrašča dlaka. Zamenja se dvakrat letno. Spomladi jim zraste kratka in redka krovna dlaka. Jeseni jo zamenja daljša in gostejša krovna dlaka, pod njo pa zraste še mehka in kratka dlaka – podlanka. Ta deluje kot dodatna plast izolacije in zadržuje telesno toploto (podobno kot puh pri pticah). Kozoroge uvrščamo med sesalce, za katere je značilna stalna telesna temperatura. Toploto jim pomaga zadrževati koža, poraščena z gosto dlako. Ta jih ščiti tudi pred močnim soncem. Kozorogi se neugodnim razmeram izognejo tako, da se v času nalivov in močnih vetrov umaknejo v zavetje, v najbolj vročem delu dneva pa počivajo v senci. Pozimi, ko so temperature nizke in je veliko snega, se zadržujejo na prisojnih pobočjih gora ali se umaknejo v nižje predele.
Legenda o zlatorogu Legenda pravi, da je v Julijskih Alpah živel gams z zlatimi rogovi – zlatorog. Na spletu poišči legendo in v zvezek zapiši njeno glavno sporočilo. V učbeniku poišči opis rastline, ki je omenjena v tej legendi, in naštej tri njene prilagoditve na razmere v visokogorju.
3
Zvok Raziskovanje zvoka je v gorah še posebej zanimivo. Proučujemo lahko odmev glasu ali zvok krušenja kamenja in plazov po meliščih, ki bobnijo, kot bi grmelo v oblakih. Zanimivo je tudi oglašanje živali, katerih glas se odbija v vse smeri. Ker je v visokogorju zrak redkejši, se tam zvok širi nekoliko počasneje in lahko zveni drugače kot v dolini.
Zvok nastane, ko se predmet zatrese. Predmetu, ki se trese, pravimo izvor ali oddajnik zvoka. To so na primer glasilke pri oglašanju, topot kopit, padajoče kamenje in podobno. Ko se izvor ali oddajnik zvoka trese, se začnejo tresti tudi delci plina, kapljevine ali trdne snovi okoli njega. To sproži valovanje, ki se po snoveh širi naprej, dokler ga ne prestreže sprejemnik zvoka, na primer ušesa ali mikrofon.
Pokanje v učilnici S poskusom v naravoslovnem dnevniku na str. 20 razišči, kako merimo zvok. • Grmenje med nevihto je
Odmev v učilnici Vprašanja za ponovitev 1. V visokogorju živi planinski zajec. Pozimi ima snežno belo dlako. V primerjavi s poljskim zajcem je manjši, ima krajše uhlje in zadnje noge ter bolj čokato telo. Uhlji katerega zajca omogočajo večji toplotni tok? 2. Opiši, kako se gad prilagaja na dnevno spreminjanje temperature. 3. Primerjaj, kako zimo preživita gad in kozorog. 4. Kakšen je pomen puha pri pticah? 5. Zakaj sesalcem pred zimo zraste dlaka, ki vsebuje podlanko?
Povzetek Tople snovi vsebujejo več energije kot hladne. Toplota prehaja z mesta z višjo temperaturo na mesto z nižjo. Na toplotni tok vplivajo razlika v temperaturi, površina telesa in toplotna prevodnost snovi. V visokogorju je večino leta hladno, zato so živali na to različno prilagojene. Plazilci s tanjšo kožo čez zimo otrpnejo, ptice se v zelo hladnih dneh našopirijo. S tem se med njihova puhasta peresa ujame zrak, ki deluje kot dodatni izolator. Pri sesalcih se spreminjata dolžina in gostota dlake. Pozimi je dlaka gostejša in daljša, zato so dodatno zaščiteni pred izgubo toplote. Živali se lahko pred neugodnimi razmerami umaknejo v zavetje ali v nižje predele.
ZANIMIVOSTI • Odmev nastane, ko se zvok odbije od ravne trdne ovire, na primer od gore.
S poskusom v naravoslovnem dnevniku na str. 20 razišči, kako se zvok odbija.
Organizmi zaznajo zvok, če je njegova frekvenca v njihovem slišnem območju. Pri človeku je to med približno 20 in 20.000 herci (Hz). nizka frekvenca
močan zvok, ki nastane zaradi silovitega raztezanja in stiskanja zraka ob streli. V visokogorju se grmenje sliši še posebej močno, ker se zvok lahko odbija od sten.
visoka frekvenca Grmenje
10–120 KHz 1–120 KHz
človek
85 Hz–1,1 KHz 20 Hz–20 KHz pes
netopir
POKLICI Akustik je strokovnjak, ki proučuje zvok in njegovo širjenje v različnih prostorih.
450 Hz–1 KHz 15 Hz–50 KHz 20 Hz–12 KHz 5 Hz–12 KHz
slon Organizmi običajno oddajajo zvok (rdeče) v veliko ožjem frekvenčnem območju, kot ga sprejemajo (modro).
72
73