3 VISOKOGORJE
Prilagoditve živali na visokogorje
Primerjajmo zgradbo kože in kožnih tvorb treh živalskih predstavnikov visokogorja: gada (plazilec), planinskega orla (ptič) in kozoroga (sesalec).
Visokogorje je dom številnih zanimivih živali – na tleh lahko opazimo gada, ki se greje na soncu, na nebu jadra planinski orel, v strmih skalnih stenah pa občudujemo, kako spretno plezajo kozorogi. Življenjske razmere v visokogorju niso enostavne – poleti so dnevi vroči, noči hladne. Pozimi je še posebej mrzlo in tla prekriva debela plast snega. Pogosti so močni vetrovi in nalivi. Organizmi, ki živijo v visokogorju, morajo biti prilagojeni na te zahtevne razmere. Pri tem imajo pomembno vlogo krovne strukture – koža in kožne tvorbe, kot so luske, perje in dlaka. Krovne strukture ščitijo živali pred izgubo toplote in drugimi vplivi iz okolja.
Gad ima kožo, sestavljeno iz dveh plasti – povrhnjice in usnjice. Povrhnjica je v zgornjem delu oblikovana v luske, ki se strehasto prekrivajo. Luske so iz ploščatih odmrlih celic, ki so poroženele – vsebujejo vodoodporno snov. Gadova koža je tanka, zato težje zadržuje toploto, jo pa lažje sprejema iz okolice. Ko gad leži na soncu, se njegovo telo segreva. Ob tem se pospeši prebava1 in poveča presnova2, kar mu omogoča več energije, da se lahko hitreje premika.
Kako se spreminja temperatura vode? S poskusom v naravoslovnem dnevniku na str. 18 ugotovi, kako se spreminja temperatura vode.
Snovi z višjo temperaturo imajo več energije kot hladne. Za toploto je značilno, da prehaja z mesta z višjo temperaturo na mesto z nižjo. Temu pravimo toplotni tok. Večja kot je temperaturna razlika med snovema, hitreje toplota prehaja med njima. Gadovo telo se bo najhitreje segrevalo, ko bo razlika med temperaturo njegovega telesa in temperaturo okolice največja. Ko se bo gadovo telo segrelo skoraj na temperaturo okolice, se bo segrevalo počasneje. Na toplotni tok vpliva tudi velikost površine telesa. Večja kot je, hitreje toplota prehaja. Če primerjamo velikost kozorogovih in srninih uhljev, opazimo očitno razliko. Kozorogovi uhlji so manjši, zato je izguba toplote prek njih manjša. Kozorog namreč živi v visokogorju, medtem ko srna živi v nižinskih gozdovih.
Navadni gad
Kožne tvorbe S poskusom v naravoslovnem dnevniku na str. 19 preveri, kako koža z različnimi tvorbami pomaga zadrževati toploto.
70
Zvečer, ko se ozračje ohladi, se ohladi tudi njegovo telo. Takrat postane počasnejši, zato noči običajno preživi v skrivališču. Gada uvrščamo med plazilce, ki imajo nestalno telesno temperaturo. To pomeni, da je telesna temperatura odvisna od temperature okolja. Ker plazilci telesne temperature ne morejo dovolj učinkovito uravnavati, so zimske temperature zanje prenizke, zato pozimi otrpnejo. Podobno kot gad ima tudi planinski orel kožo, zgrajeno iz povrhnjice in usnjice. Njegove noge so pokrite z luskami, preostalo telo pa prekriva perje. Ločimo različne oblike peres (puh, letalna peresa, krovna peresa), ki imajo različne vloge. Puh odlično zadržuje toploto, zato je dobro razvit pri pticah, ki živijo v hladnih krajih, in pri vodnih pticah. Dolga in ozka letalna peresa na koncu peruti omogočajo letenje. Kratka in široka krovna peresa pokrivajo telo in del peruti ter ptico ščitijo pred zunanjimi vplivi in izgubo toplote. Ko se ptice našopirijo, se v perje ujame plast zraka, ki deluje kot plast izolacije in še dodatno preprečuje izgubo toplote. Za ptice je značilna stalna telesna temperatura.
3
Koža plazilca
Koža ptiča
Primerjaj velikost uhljev pri srni in kozorogu. Ali opaziš razliko?
Toplotni tok zmanjšuje tudi izolacija. Kot izolatorji so uporabne snovi, ki slabo prevajajo toploto. Pri živalih so to kožne tvorbe (dlaka, puh, volna), pri rastlinah dlačice, ki jih tvori povrhnjica listov, medtem ko ljudje za izolacijo teles uporabljamo oblačila, za izolacijo stavb pa stiropor in podobne materiale.
Slovarček
1P rebava so fizikalni in kemični procesi, ki potekajo v prebavilih. Pri prebavi se hrana razgradi na manjše gradnike, ki se v prebavilih lahko vsrkajo v kri, ta pa jih prenese do celic. 2P resnova so kemični procesi, ki potekajo v celicah. Pri presnovi se lahko snovi, ki smo jih dobili s prebavo, pretvorijo v energijo ali pa iz njih telo zgradi nove snovi, ki jih potrebuje za svoje delovanje.
71