3 VISOKOGORJE
ZANIMIVOSTI Velikost in struktura snežinke sta odvisni od vlažnosti in temperature. Vsaka snežinka je edinstvena.
Vprašanja za ponovitev 1. Kaj segreva zrak? 2. Kako se temperatura zraka spreminja z nadmorsko višino? Pojasni svoj odgovor. 3. Kaj je zračni tlak in zakaj z višino pada? 4. Kakšen zračni tlak je polaga za napoved sončnega vremena? 5. Kaj se zgodi, ko relativna vlažnost zraka preseže 100 %? 6. Kako se spremeni relativna vlažnost zraka, če se njegova temperatura zviša oziroma zniža? 7. Kateri dejavnik je najpomembnejši za nastanek vetra? Razloži, zakaj.
Povzetek Sonce segreva tla, vendar ne povsod enako močno. Tla segrevajo zrak, topel zrak se dviga, pod njim nastane mesto z nizkim zračnim tlakom. Ko se zrak premika z mesta z višjim na mesto z nižjim tlakom, nastane veter. Topel zrak zadrži več vode. Ko se dviga, se ohlaja, pri tem pa presežna voda kondenzira v kapljice. Nastanejo lahko oblaki in v njih padavine. V visokogorju so temperature pogosto nizke, veter je močan, padavine zasnežijo vrhove, a voda po strmih kamnitih pobočjih hitro odteka.
3
Prilagoditve rastlin na visokogorje Z višanjem nadmorske višine je rastlin vse manj in so vse nižje rasti. Če se iz doline odpravimo v gore, nas najprej obda strnjen gozd. Ko se dvigamo, opazimo, da je vse manj listnatih in vse več iglastih dreves. Na določeni nadmorski višini strnjenega gozda ni več. Temu pravimo gozdna meja. Nad to mejo raste grmičevje, prav tako redka posamična drevesa, ki so pogosto pritlikava in skrivenčena zaradi vetra. Ko se vzpenjamo še višje, tudi grmičevja ni več. Najdemo lahko le gorske travnike in rastline v skalnih razpokah.
Zakaj nekatere vrste rastlin lahko uspevajo visoko v gorah, druge pa ne? V visokogorju so zime dolge, zato so temperature dolgo časa zelo nizke. Voda, ki bi jo rastline potrebovale za življenje, je takrat zmrznjena in jim zaradi tega nedostopna. Rastline imajo zato manj časa za rast in razvoj kot tiste v nižinah. Vode je tudi sicer malo, saj padavine hitro odtečejo po strmih tleh. Tla v gorah so kamnita in plitva, v njih ni veliko mineralnih snovi, ki jih rastline potrebujejo za rast in razvoj. V takih tleh se rastline težje zakoreninijo. Pogosti so močni vetrovi, osvetljenost pa je večja kot v dolini. Oboje lahko poškoduje rastline in jih izsušuje. Zaradi omenjenih dejavnikov so se pri rastlinah, kot je na primer alpska velesa, razvile številne prilagoditve. Praviloma so nizke, lahko imajo blazinasto rast, korenine, ki jih dobro pritrdijo v podlago, majhne liste, prekrite z voščeno prevleko ali dlačicami. Nizka rast – tik nad tlemi je veter šibkejši, zato nizke rastline manj poškoduje in izsušuje. Ker je v poletje v gorah kratko, imajo rastline na voljo malo časa za rast, zato ostanejo nižje. Blazinasta rast – zadržuje vodo in mineralne snovi. V notranjosti blazine je temperatura višja.
Majhni listi – rastlina skozi liste izgublja vodo z izhlapevanjem. Manjša površina lista pomeni manj izhlapevanja in s tem manjšo izgubo vode.
Dlačice (na spodnji strani listov) – medse ujamejo zrak, ki deluje kot izolacija pred mrazom in vročino. Preprečujejo prekomerno izhlapevanje vode in ščitijo pred močnim sončnim sevanjem. Rastlinojede živali se izogibajo hranjenju z dlakavimi rastlinami.
Korenine, ki dobro pritrdijo rastlino v tla – korenine rastlino pritrjujejo v tla, da je močan veter ne izruva, in hitro vsrkajo padavinsko vodo.
Voščena prevleka (na zgornji strani listov) – ščiti pred prekomernim izhlapevanjem vode in poškodbami.
Alpska velesa
66
67