3 VISOKOGORJE
1.
Zapiši nekaj merilnikov in za vsakega napiši, kaj z njimi merimo.
2.
Pojmom na levi pripiši številko ustreznega para na desni. Pojmi na desni se lahko povezujejo z več kot enim pojmom na levi. a) izhlapevanje b) kapljevina c) kondenzacija č) strjevanje d) taljenje e) trdna snov f ) vrenje
… … … … … … …
1. trdnina 2. plin 3. olje 4. kamen
kapljevina kapljevina
Kaj vpliva na prehod med stanji snovi?
4.
Besedilo dopolni s pojmoma toplota in temperatura.
5.
Topel čaj oddaja (2) …
6.
Odeja slabo prevaja (3) …
Razmisli, katera snov bolje oziroma slabše prevaja toploto. Dopolni povedi. Zidak (1) … prevaja toploto kot kamena volna. Stiropor (2) … prevaja toploto kot kamniti zid.
V gorah je hladneje kot v dolinah. Višje kot gremo, hladneje je. Vreme je v visokogorju pogosto pogosto nepredvidljivo in se lahko hitro spremeni. Določa ga več dejavnikov, med katerimi ima najpomembnejšo vlogo temperatura. Ta vpliva na zračni tlak, vlažnost zraka, veter, količino in vrsto padavin. Vremenoslovci z merjenjem teh dejavnikov napovedujejo vreme, zato je zelo pomembno natančno merjenje.
Merjenje
3.
Termometer meri (1) …
3
Neživi dejavniki visokogorja
Preveri, kaj že znaš.
Odeja (3) … prevaja toploto kot prt. Les (4) … prevaja toploto kot steklo.
Razmisli, ali so navedeni predmeti oddajniki (zvočila) ali sprejemniki zvoka. mikrofon | uho | zvočnik | boben | list v vetru | ograja, po kateri vleče otrok s palico
V tem poglavju poišči odgovore na spodnja vprašanja. Kako se temperatura zraka spreminja z oddaljenostjo od tal? V katerih stanjih se lahko pojavi voda in kako so delci razporejeni v posameznem stanju? Kako imenujemo prehode med stanji snovi? Kako so rastline in živali prilagojene na razmere v visokogorju? Kako je zgradba rastlin povezana z okoljem, v katerem uspevajo? S čim so živali zaščitene pred izgubo toplote? Kako so živali prilagojene na letne čase? Kako nastane zvok in kako se širi v okolico? Zakaj je zvok za živali pomemben? S čim živali zvok oddajajo in s čim ga sprejemajo? Kako s poskusom dokažemo, da je bela svetloba sestavljena iz mavričnih barv?
Pri naravoslovju kot znanosti je merjenje ključnega pomena. Z natančnimi in zanesljivimi meritvami pridobimo podatke, na podlagi katerih oblikujemo ugotovitve, ki so pomembne za razumevanje narave, sveta in vesolja. Zbrani in urejeni podatki drugim raziskovalcem omogočajo izvajanje podobnih raziskav. Ugotovitve slednjih lahko potrjujejo ali zavračajo obstoječe ugotovitve. Takšna odprtost raziskovanja spodbuja napredek v znanosti. Če želimo raziskovati z merjenjem, moramo vedeti, kaj merimo in kako. Pomembno je, s čim merimo in kaj izmerjena vrednost pomeni. Poznati je torej treba: • neživi dejavnik, • mersko enoto, • ustrezen merilnik za zbiranje podatkov in • pomen izmerjene vrednosti (na primer ali je vroče poleti pri 35 °C ali v peči pri 350 °C). Najpomembnejše dejavnike, ki vplivajo na vremenske razmere, prikazuje spodnja preglednica. Neživi Oznaka Merska enota dejavnik Temperatura T Stopinje Celzija (°C) Zračni tlak
p
Kilopaskali (kPa)
(Relativna) vlažnost zraka
H
Brez enote, zapisujemo v odstotkih (%)
Hitrost vetra Količina padavin
v P
Osvetljenost I
Metri na sekundo (m/s) Višina stolpca padavin v posodi (mm) Luksi (lx)
Opis
Merilnik
Kako topla ali hladna je snov? Kolikšna je sila, s katero masa zraka pritiska na določeno mesto? Kakšno je razmerje med trenutno in največjo količino vode, ki se lahko zadrži v zraku pri določeni temperaturi? Kolikšna je hitrost vetra? Koliko vode pade na določeno površino? Koliko svetlobe pade na določeno površino?
Termometer Tlakomer
Vlagomer Vetromer Dežemer Svetlomer
POIMENOVANJE RAZLIČNIH MERILNIKOV V zgornji preglednici so večinoma navedena slovenska imena merilnikov. Na spletnih portalih Fran ali Franček poišči njihove sopomenke in jih zapiši v zvezek. V vsakem paru sopomenk podčrtaj tisto ime, za katerega meniš, da je pogosteje v uporabi.
58
59