2 ZGODNJA ZEMLJA
Biomi
2
Oglej si shemo na prejšnji strani in ugotovi, kateremu biomu pripada Slovenija.
Neživi dejavniki določajo podnebje in vplivajo na rastje ter živalstvo nekega območja. Na delih sveta s podobnimi neživimi dejavniki in podnebjem sta podobna tudi rastje in živalstvo. Geografsko območje, ki ga določajo podnebje, rastlinstvo in živalstvo, imenujemo biom. Na Zemlji je mnogo biomov. Med njimi so: tundra, tajga, listnati gozd, stepa, tropski deževni gozd, sredozemsko rastje, savana in puščava. Biomi se spreminjajo od ekvatorja proti poloma.
Spodnja preglednica prikazuje izbrane nežive in žive dejavnike za dva bioma – stepo in listnati gozd.
Neživi dejavniki
Dejavnik Temperatura
Živi dejavniki
Če gremo na izlet po Sloveniji, lahko opazimo, da je pokrajina zelo raznolika. Vidimo lahko gore, gozdove, travnike, polja in vinograde, mesta ter reke, ki tečejo vse do morja. Če bi se iz Slovenije peljali dovolj daleč proti vzhodu, bi potovali po širnih travnatih območjih, ki jih imenujemo stepe. Proti severu bi potovali skozi listnate gozdove, ki bi jih sčasoma zamenjali iglasti. Če bi nas pot vodila na jug in bi potovali dovolj dolgo, bi prišli do puščave. Opazili bi, da se območja z različnim rastjem razlikujejo tako po živalih, ki tam živijo, kot po neživih dejavnikih.
Listnati gozd Topla poletja (malo nad 20 °C), hladne zime (malo pod 0 °C) Dvakrat več kot na območjih s stepo (600–1500 mm letno), enakomerno porazdeljene čez leto Visoka zračna in talna vlaga
Vetrovnost
Stepa Vroča poletja (nad 30 °C), mrzle zime (tudi pod –10 °C) Malo padavin (250–500 mm letno), neenakomerno porazdeljene čez leto Nizka zračna in talna vlaga, pogoste suše Pogosti in močni vetrovi
Rastje
Trava
Drevesa
Nekateri predstavniki živali
Konji, lisice, tekunice, goži, kobilice
Jeleni in srne, divji prašiči, polhi, belouške, močeradi, bukovi kozlički
Padavine
Vlaga
Malo vetrov
Iz preglednice lahko razberemo, da se stepa pojavlja na območjih, ki so bolj suha in imajo manj padavin. Na teh območjih drevesa ne morejo uspevati, lahko pa uspevajo trave, ki so prilagojene na sušne razmere. V času suše njihova stebla in listi propadejo, korenine pa preživijo in ob dežju vsrkajo vodo. Ob zadostni količini vode se trave hitro obnovijo. Sušne razmere lažje preživijo tudi zato, ker je površina njihovih listov manjša od površine listov dreves, zato iz njih izhlapi manj vode. tundra
tajga
listnati gozd
stepa
Trava
tropski deževni gozd
48
sredozemsko rastlinje
savana
puščava
Bukev
V Sloveniji na leto pade 1400 mm padavin, najvišja povprečna mesečna temperatura je 20 °C, najnižja pa –3 °C. To predstavlja ugodne pogoje za rast gozda, kar potrjuje tudi podatek, da gozd prekriva 59 % površine Slovenije.
49