2 ZGODNJA ZEMLJA
ZANIMIVOSTI Na Zemlji živijo organizmi, na primer nekatere bakterije, ki lahko živijo brez kisika. Za nekatere je kisik celo škodljiv, zato ne morejo živeti v okolju, kjer je prisoten. Ti organizmi živijo na primer v blatnem dnu jezer, močvirjih, globoko pod zemljo in celo v vulkanih. So tudi v človeškem telesu, na primer v prebavilih. Nekateri so za nas koristni, drugi pa povzročajo bolezni, gnitje in neprijeten vonj.
Pri celičnem dihanju poteče snovna sprememba, saj se glukoza in kisik pretvorita v vodo in ogljikov dioksid. Poteče tudi energijska sprememba, saj se sprošča energija, ki jo organizmi uporabijo za delovanje in razvoj. Procesa celičnega dihanja ne smemo zamenjevati s pljučnim dihanjem, ki pomeni izmenjavo kisika in ogljikovega dioksida med živalskim telesom in okoljem. Uporabite kartice z napisi (glukoza, kisik, energija, ogljikov dioksid, voda) in puščicami, ki ste jih izdelali pri spoznavanju fotosinteze. Kartice razporedite tako, da boste sestavili besedno enačbo celičnega dihanja.
Kvasovke so žive celice, zato za svoje delovanje potrebujejo energijo S poskusom razišči, kaj se zgodi, če kvasovkam dodaš sladkano vodo. Navodila za izvedbo poskusa so v naravoslovnem dnevniku na str. 14.
2
Zemlja se spreminja Da se Zemlja spreminja, kažejo ohranjeni ostanki starodavnih organizmov in njihove sledi, ki so se odtisnile v kamnine. Ostanki, kot so okostja, lupine školjk in polžev, okameneli odtisi rastlinskih in živalskih struktur ter celotni organizmi, ujeti v jantarju ali ledu, omogočajo vpogled v življenjske razmere v različnih obdobjih zemeljske zgodovine. Vse te ostanke imenujemo fosili.
Fosili so dokaz, da je bilo življenje na Zemlji pestro tudi v davni preteklosti. Potrjujejo predvidevanje, da so se organizmi s časom razvijali in spreminjali. S podrobno analizo fosilov lahko sklepamo tudi o razmerah, v katerih so organizmi nekoč živeli. Tako si lahko razložimo fosilne ostanke tropskih rastlin v krajih, kjer je danes hladno podnebje, ali pa fosilne ostanke morskih živali in rastlin na kopnem. Procesu nastajanja fosilov pravimo fosilizacija.
Vprašanja za ponovitev 1. Kateri snovi sta reaktanta in kateri produkta pri celičnem dihanju? 2. Kdaj poteka celično dihanje pri rastlinah in živalih? 3. Kaj živali potrebujejo za celično dihanje in od kod to dobijo? 4. Kakšna je vloga glukoze v živalski hrani?
Povzetek V mitohondrijih živih celic poteka celično dihanje. To je proces, pri katerem se organska snov, glukoza, s pomočjo kisika pretvarja v ogljikov dioksid in vodo. Pri tem se sprošča energija, ki jo potrebujemo za delovanje in rast.
Fosil praproti je nastal tako, da je celotno telo organizma pooglenelo1 pod vplivom visokega tlaka in temperature.
Fosilizirani ostanki drevesa – celoten organizem je okamenel in postal fosil.
Dele teles, izločke, tudi jajca in odtise lahko prekrije na primer mivka, zato se ohranijo. Na sliki so fosilizirana jajca dinozavra.
Dobro se ohranijo tudi izsušeni ali zmrznjeni deli teles. Pri Ötziju, človeku iz bakrene dobe, ki so ga odkrili v Alpah, se je dobro ohranilo celotno telo.
Slovarček
42
1P ooglenitev je proces, pri katerem se organske snovi v mulju in blatu postopno razgradijo in spremenijo v ogljik oziroma premog.
43