Skip to main content

DN250716-PZS_Naravoslovje 6_UC_spread_28-29

Page 1

2 ZGODNJA ZEMLJA

Za spodaj navedena okolja v zvezek zapiši poljubne značilnosti/dejavnike, ki bi jih lahko merili. Razmisli in zapiši, kako oziroma s čim bi jih lahko merili. Oglej si primer za visokogorje. Okolje Visokogorje

Kaj meriti? Čas trajanja snežne odeje, hitrost vetra, osvetljenost …

Kako oziroma s čim meriti? Satelitski posnetki, vetromer, svetlomer …

Reka Jama Gozd Morje

Nekateri planeti, med njimi tudi Zemlja, imajo vročo sredico. Za take planete so značilni potresi in vulkanski izbruhi, ki premikajo in preoblikujejo trdno površje – zemeljsko skorjo. Staljeno kamnino v notranjosti imenujemo magma, ko izbruhne na površje, pa lava. Na Zemlji nastajajo tri glavne vrste kamnin: magmatske, sedimentne in metamorfne. Vsaka vrsta ima svoj način nastajanja in značilnosti. Poznavanje procesov nastajanja kamnin razkriva zgradbo in zgodovino planeta.

Vprašanja za ponovitev 1. Iz česa je sestavljeno ozračje? 2. Naštej nežive dejavnike okolja, ki vplivajo na vreme, in razloži, zakaj so pomembni. 3. Kakšna je povezava med osvetljenostjo in temperaturo? 4. Razmisli, kateri neživi dejavnik okolja najbolj vpliva nate in v katerem letnem času. 5. Kateri neživi dejavniki okolja so najbolj spremenljivi?

Povzetek Ozračje sestavljajo plini, voda in prašni delci, ki obdajajo Zemljo. Deluje kot zaščitna plast pred nevarnim elektromagnetnim valovanjem iz vesolja. V ozračju nastajajo vremenski pojavi, kot so veter in padavine. Če razmere v ozračju proučujemo na dolgi rok, govorimo o podnebju, če pa jih proučujemo na kratki rok, govorimo o vremenu. Ozračje oblikuje pogoje za življenje kopenskih organizmov. Raznolikost in spremenljivost vseh neživih dejavnikov okolja sta ključni za življenje.

2

Litosfera

Magmatske

Nastanek

Vrsta kamnin Sedimentne

Metamorfne

Nastanejo s strjevanjem magme ali lave. Iz magme nastanejo globočnine, iz lave predornine.

Veter, tekoča voda in led drobijo kamnine ter trdne ostanke živali in jih odnašajo drugam, kjer se kopičijo v plasteh kot usedline (sedimenti). Te se zaradi lastne teže stisnejo v kamnine.

Nastanejo iz magmatskih ali sedimentnih kamnin, ki se preoblikujejo pod vplivom visoke temperature in tlaka.

Globočnina granit

Apnenec

Gnajs (iz granita)

Predornina bazalt

Peščenjak

Marmor (iz apnenca)

So trdne kamnine. Minerali v njih običajno ustvarjajo enoten videz površine, ki je lahko steklast ali grobo zrnast, ploskve pa so pogosto pravilne, ravne in gladke.

Kamnine večinoma niso trdne in se drobijo. Pogosto so vidne plasti in vsebujejo okamenele ostanke organizmov – fosile.

Kamnine so trdne, minerali v njih pa imajo pogosto plastovito strukturo. Njihov videz večinoma ni enovit.

Primeri

Značilnosti

28

29


Turn static files into dynamic content formats.

Create a flipbook