2 ZGODNJA ZEMLJA
2
Zemljine sfere skozi čas Znanstveniki so na Zemlji opisali tri glavna območja oziroma sfere: ozračje ali atmosfero, tla ali litosfero in vodo ali hidrosfero. Za vsako izmed njih so značilni različni dejavniki, ki določajo razmere in oblikujejo okolje za življenje. Te dejavnike imenujemo tudi neživi dejavniki okolja. Organizmi, ki se hranijo, rastejo, se razvijajo in odzivajo na okolje ter ga s tem tudi spreminjajo, predstavljajo žive dejavnike okolja. Vsi neživi in živi dejavniki nekega okolja skupaj sestavljajo ekosistem. Vsi ekosistemi na Zemlji skupaj tvorijo biosfero.
Zemlja danes
Atmosfera je plinski ovoj okoli Zemlje. Je zmes različnih plinov, na primer dušika, kisika in ogljikovega dioksida, vode ter trdnih prašnih delcev. Tej zmesi pravimo tudi zrak. Sestava in temperatura zraka se z višino spreminjata. Zrak omogoča življenje organizmov na površju. Iz njega lahko s posebnim postopkom ločevanja pridobivamo posamezne pline, ki so pomembni za industrijo.
Litosfera je trdna zunanja plast Zemlje. V njej so kamnine, prst, tudi fosilna goriva (premog, nafta in zemeljski plin). Iz teh snovi pridobivamo surovine za različne namene in izdelke – od goriv, kovin, plastike pa vse do betona za gradnjo nebotičnikov.
Hidrosfera je vsa voda na Zemlji (oceani, jezera, reke, podzemna voda, led). Hidrosfera je vir vode za organizme, kmetijstvo, industrijo, pa tudi za pridobivanje energije.
Biosfera je del atmosfere, litosfere in hidrosfere, kjer obstaja življenje. Je vir snovi, saj omogoča hrano drugim organizmom. Organizmi so od okolja odvisni, hkrati ga sooblikujejo kot živi dejavniki, saj ustvarjajo življenjska okolja, v katerih živijo skupaj z drugimi organizmi. Tudi za človeka je biosfera vir hrane, poleg tega pa tudi vir številnih drugih snovi, kot so na primer les, vlakna (bombaž, volna), zdravila in goriva (biomasa).
24
Znanstveniki menijo, da je kmalu po nastanku Zemlje, pred približno 4,5 milijarde let, voda prekrila del njenega površja. Izvor vode še ni popolnoma pojasnjen. Morda se je iz notranjosti Zemlje sproščala v ozračje z vulkanskimi izbruhi kot vodna para. Morda je prišla na Zemljo z asteroidi in kometi, ki so trčili vanjo, pri čemer se je led na njih stalil in kot vodna para sprostil v ozračje. Z ohlajanjem planeta je voda v ozračju kondenzirala v kapljevino in v obliki dežja padala na površje.
ZANIMIVOSTI Znanstveniki z vrtanjem v ledene plasti pridobivajo vzorce ledu, v katerih je ujet starodavni zrak. Na tak način dokazujejo sestavo zraka v preteklosti.
Zemlja nekoč
Atmosfera je imela na začetku drugačno sestavo, kot jo ima danes. V ozračju je bilo veliko več ogljikovega dioksida, metana, amonijaka in žveplovih snovi, ki so se sproščale ob vulkanskih izbruhih. Kisika v ozračju ni bilo.
Litosfera se je na začetku precej spreminjala. Pogosti padci teles iz vesolja, vulkanski izbruhi, voda, veter in silni vremenski pojavi so močno preoblikovali površje.
Hidrosfera se je oblikovala kmalu po nastanku Zemlje. Takrat je voda prekrila večji del njenega površja. Procesi, ki so spreminjali kopno in dno oceanov so še naprej potekali. Voda je razjedala obalo in ustvarjala rečna korita.
Biosfera se je začela razvijati z razvojem prvih mikroskopsko majhnih organizmov, ki naj bi že zelo zgodaj oblikovali prva življenjska okolja. V obdobju več milijonov let so nato s sproščanjem kisika močno spremenili sestavo ozračja.
25