1 VESOLJE
1
Temno se segreva močneje Kako se predmeti segrevajo, je odvisno od različnih dejavnikov. S poskusom v naravoslovnem dnevniku na str. 2 lahko raziščeš, kako se segrevajo svetli in temni predmeti. Ultravijolična svetloba (UV-svetloba) je valovanje, ki ga človek z očmi ne zazna, zaznajo pa ga na primer čebele. Cvetovi so v tej svetlobi videti zelo drugačni. UV-svetloba povzroča opekline.
Gama žarki so valovanje z največ energije. Nastajajo tudi v jedrskih elektrarnah.
Infrardeča svetloba je valovanje, ki ga človek z očmi ne zazna, z drugimi čutili pa ga zaznajo na primer kače. Lahko rečemo, da »vidijo« toploto, ki jo oddajajo druge živali, tudi človek.
Sonce različno segreva površine Radijski valovi so najdaljši valovi, ki se pojavljajo v naravi. Z radijskimi oddajniki jih ustvarja tudi človek.
S poskusom v naravoslovnem dnevniku na str. 3 razišči, kako se različne vrste površin segrevajo pod enakimi pogoji.
Vprašanja za ponovitev 1. Kaj sta valovna dolžina in frekvenca ter kako sta povezani z energijo valovanja? 2. Katera valovanja sestavljajo elektromagnetno valovanje? 3. Katere barve vsebuje vidna svetloba? 4. Kako se različni materiali segrevajo na sončni svetlobi?
Rentgenski žarki imajo kratko valovno dolžino in veliko energije. Potujejo lahko tudi skozi telesa, zato jih uporabljamo predvsem v medicini in fiziki.
Vidna svetloba je tisti del valovanja, ki ga lahko zazna človekovo oko.
Mikrovalovi so najkrajši radijski valovi, vendar jih običajno obravnavamo ločeno zaradi velike uporabnosti v tehnologiji, na primer pri telekomunikacijah, v zdravstvu, pa tudi kuhinji.
Celoten razpon elektromagnetnega valovanja imenujemo tudi spekter elektromagnetnega valovanja.
Moč svetlobe posamezne frekvence
Ultravijolična Vidna Infrardeča svetloba svetloba svetloba
Na diagramu so z zunanjo črto prikazane valovne dolžine, ki jih oddaja Sonce, z notrajno pa tiste, ki pridejo do zemeljskega površja. S črno so označene tiste, ki jih s prostim očesom ne vidimo. Del valovanja se ustavi v ozračju, del doseže tla in segreva površje, del pa se ga odbije nazaj v ozračje in naprej v vesolje. Oči so najbolj občutljive na valovne dolžine, ki jih je v okolju največ.
Mikrovalovi
2
1
0
400
800
1200
1600
Povzetek Zvezde so vir valovanja vseh delov elektromagnetnega spektra. Nekatere frekvence lahko zaznamo s prostim očesom, druge je mogoče meriti le z napravami. Delu spektra, ki ga vidimo, pravimo vidna svetloba. Nekatera telesa in predmeti svetlobo oddajajo, drugi jo odbijajo, vpijajo ali pa oboje. Sonce je glavni vir energije v Osončju. Spekter elektromagnetnega valovanja, ki ga oddaja, zaznavamo kot svetlobo in toploto. Sončna svetloba je ključna za Zemljo in življenje na njej.
2000
Valovna dolžina [nm]
Sonce je od Zemlje oddaljeno približno 150 milijonov km. Na kakšen način na taki razdalji segreva površje Zemlje?
16
Za razliko od zvezd druga telesa v vesolju ne svetijo, torej ne oddajajo vidne svetlobe. Planeti na primer del vidne svetlobe, ki pride z zvezd, vpijejo, del pa odbijejo. Barva telesa, ki jo vidimo, je odvisna od valovne dolžine svetlobe, ki se odbije od njegove površine. Na primer, na površini Marsa so železove snovi, ki odbijajo predvsem valovne dolžine rdeče svetlobe, valovne dolžine drugih barv pa se večinoma vpijejo, zato Mars vidimo kot rdeč planet. Svetloba prodre tudi v nekatere snovi. To se zgodi na primer pri prosojnih in prozornih snoveh, kot sta voda in steklo.
17